Predsedniška kandidatka Elizabeth Warren želi razdeliti Amazon, Facebook in Google

Ameriška senatorka Elizabeth Warren je na shodu v okviru svoje kampanje za predsedniško mesto v ZDA napovedala, da se bo v primeru izvolitve zavzela za razdelitev tehnoloških velikanov Amazon, Facebook in Google na manjše neodvisne družbe. Po njenem mnenju so te družbe že zdavnaj postale finančno premočne, s svojimi prevzemi, združitvami in drugimi dejanji pa škodijo svobodni konkurenci na trgu, ne samo informacijskih tehnologij. Hkrati z razdelitvijo se bo zavzela tudi za revizijo in preobrat nekaterih po njenem mnenju monopolističnih prevzemov ter združitev opravljenih v zadnjih letih.

Senatorka Warren trdi, da bi morali nekatere od tehnoloških velikanov definirati kot storitvene platforme, ki ne morejo hkrati imeti v lasti tako same platforme, kot na njih sodelujoče družbe. Po njenem mnenju je meja za določitev storitvene platforme 25 milijard dolarjev letnih prihodkov.

Kot primere negativnih združitev je navedla naslednje poslovne poteze: Amazonov prevzem verig Whole Foods in Zappos, Facebookov prevzem storitev WhatsApp in Instagram ter Googlov prevzem družb Waze, Nest in DoubleClick.

Zanimivo je, da bi ukrep vplival tudi na družbo Apple. Konkretno bi Applova spletna trgovina App Store postala storitvena platforma, kjer Apple ne bi imel pravice konkurirat z lastnimi programskimi izdelki. Podoben razmislek velja na primer tudi za Amazonov Marketplace in Googlov AdWords.

Na poziv seveda lahko gledamo kot na še eno predvolilno obljubo predsedniškega kandidata, ki bo morda izvoljen ali pa tudi ne. Elizabeth Warren je poleg tega le ena od mnogih kandidatov ameriških demokratov, ki morda niti ne bo prišla v ožji izbor za volitve leta 2020. Toda poziv utegne v javnosti imeti velik odziv in sprožiti številne debate, saj je tema aktualna in odseva mnenje mnogih, ki menijo, da so tehnološki velikani postali premočni in zato zlorabljajo svoj položaj.

Spomnimo se, da so v ZDA pred desetletji že precej bolj odločno uveljavljali protimonopolno zakonodajo in razdelili ali pa se poravnali z družbami, kot sta IBM in Microsoft. Zanimivo je, da so današnji spletni velikani že v marsičem presegli kriterije za monopolno ukrepanje, pa se institucije, predvsem pa politika za to ne zmeni.jo To še posebej velja za trenutno vlado, ki ji številni očitajo, da je pogosto na strani velikih podjetij, ne pa interesa širše javnosti.