Prihajajo čipi za eksaflope
Naslednji veliki mejnik v superračunalništvu je 1 eksaflop, kar predstavlja 1 trilijon operacij s plavajočo vejico na sekundo. Prihajajoči superračunalnik Aurora, ki ga sestavljajo v ZDA, bo eden izmed poizkusov doseči to mejo. Intelov procesor Ponte Vecchio, ki bo igral ključno vlogo, so minuli teden predstavili na konferenci konferenci IEEE International Solid State Circuits.
V procesor so na 3100 kvadratnih milimetrov silicija s tlačili 100 milijard tranzistorjev. Integrirano vezje je trodimenzionalno, in sicer ga sestavlja 47 modulov. Ti so povezani v dva skupka več čipov (chiplet), ki ju povezuje most Co-EMIB (interconnect). Vsako posamezen računski modul lahko teče s svojo napetostjo in frekvenco, s čimer se varčuje z energijo.
Ponte Vecchio bo trošil 600 W električne energije, zato je ključni izziv hlajenje v treh dimenzijah zloženih čipov. Zato so v čipu posamezni prekati, ki nimajo druge funkcije kot odvajati toploto. Celotna zgornja stranica čipa je zalita s snovjo, ki dobro prevaja toploto, na njej pa je potem še pasivni hladilnik.
Tak sistem zmore 45 teraflops. Potem so zloženi v večje sisteme s po štirimi sistem in dvema procesorjema Sapphire Rapid. V Aurori bo 54.000 čipov Ponte Vecchio in 18.000 Sapphire Rapid, s čimer bo dosegla okrog 2 eksaflops. Kot kaže, smo za prehod od petaflopa (leta 2008) do eksaflopa potrebovali 14 let. Ni slabo za 1000-kratno povečanje zmogljivosti.