Prihodnost biometrike le v bankah?

Čeprav se v vedno večjih zahtevah po varnosti mnoga podjetja navdušujejo nad biometriko, so odzivi na konferenci Omnicard 2002, ki je potekala januarja v Berlinu pokazali, da je dejanska uporaba identifikacije z biometričnimi sredstvi še precej daleč v prihodnosti.

Preverjanje identitete uporabnika na osnovi biometričnih podatkov, na primer prstnega odtisa, očesne roženice ali celo DNA, se že dalj časa uporablja v strogo varovanih sistemih, v zadnjem času, pa je veliko govora o uporabi biometričnih podatkov tudi v vsakdanjem življenju, na primer na osebnih izkaznicah, potnih listih in bančnih karticah. Vendar pa se ob tako razširjeni uporabi pojavi vprašanje zasebnosti uporabnika, poleg tega pa tudi tehnologija ni povsem pripravljena.

Zaenkrat so nekatere države že vpeljale sistem osebne identifikacije na osnovi biometrike, vendar gre predvsem za manjše in bogatejše države, kot je denimo sultanat Burnei s 300 tisoč prebivalci, med katerimi jih je kar polovica zaposlenih v državni upravi, celoten prihodek države pa sloni na nafti. Večje in bolj demokratično usmerjene države se za kaj takega ne odločajo, saj morajo biti biometrični podatki, ki služijo za referenco, nekje shranjeni, kar pa spet odpira vprašanje o varovanju zasebnosti podatkov. V Nemčiji je denimo že sama omemba biometričnih osebnih izkaznic sprožila toliko polemik, da je notranje ministrstvo moralo poudariti, da tovrstnega sistema ne razvija. V ZDA pa bi se državljani uprli že ob obveznih osebnih dokumentih.

Tako vidijo analitiki tržišča in predstavniki podjetij, ki izdelujejo naprave za prepoznavo biometričnih podatkov prihodnost biometrike predvsem v bančništvu. Čitalci prstnih odtisov na bančnih avtomatih bi lahko po njihovem sklepanju preprosto zamenjali osebne številke PIN, varnost pa bi bila s tem bistveno večja. Vendar pa so nad takim načinom dvigovanja denarja in morda tudi plačevanja s kreditnimi karticami precej skeptični v bančnem sektorju, saj niso povsem zadovoljni s trenutno tehnologijo, niti z odnosom do strank, ki bi ga to prineslo. Po testnih izkušnjah v nemški bančni skupini Sparkasse so bili nad zanesljivostjo delovanja bančnih avtomatov s čitalci prstnih odtisov precej nezadovoljni, po njihovih ocenah pa je poslovanje na tak način tudi manj prijazno do uporabnika. Poleg tega se tudi pri bankah postavlja vprašanje glede varnega shranjevanja biometričnih podatkov o strankah. Prepričevanje uporabnikov naj pridejo na banko pustiti prstne odtise, se zdi bančnikom precej nemogoča naloga, jemanje prstnih odtisov na bančnem avtomatu in njihovo shranjevanje na sami kartici, pa se bančnikom iz Sparkasse ne zdi dovolj varno. Po njihovih predvidevanjih je uporaba biometrike v bančništvu vsaj še deset let daleč.

Take napovedi proizvajalcem opreme za biometriko in raziskovalcem na tem področju, seveda ne dišijo, vendar pa v kolikor niti industrija ni pripravljena poskusiti vpeljati prepoznave s pomočjo biometrike, bi nad tem dejanski uporabniki bili najverjetneje še manj navdušeni.