Resnica o napadu, ki je upočasnil internet
Prejšnji teden je zaznamoval največji napad porazdeljene ohromitve storitve (DDoS), ki je po poročanju uglednih medijev, kakršna sta New York Times in BBC, upočasnil, ponekod celo onemogočil, dostop do spleta. Pri oznanjanju internetne apokalipse so se jim pridružili tudi slovenski novičarji, zato smo si incident pobliže ogledali še sami.
Napadena je bila evropska organizacija Spamhaus, ki se bori proti nadležni elektronski pošti. Njihovo črno listo zlobnih strežnikov uporabljajo številni ponudniki e-pošte po celem svetu. Kljub trdni zaščiti storitve jo je največjemu DDoS napadu v zgodovini, v katerem je na strežnike Spamhausa povprečno letelo okoli 75 Gb prometa na sekundo (največ celo 300 Gb/s), uspelo začasno onemogočiti. Za napadom naj bi bil nizozemski gostitelj CyberBunker (cb3rob), ki na svoje strežnike z veseljem sprejme katerokoli spletno vsebino, razen teroristov ali otroške pornografije. Seveda so se Holandci hitro znašli na črnem seznamu organizacije Spamhaus, kar jim je precej otežilo delovanje. Napad naj bi bil del maščevanja.
Zaradi nedosegljivosti Spamhausa in povečanega prometa je bilo ponekod res opaziti določene izpade specifičnih storitev. Sami niso naleteli na nobeno in tudi ne bi šli tako daleč, da bi razglasili upočasnitev ali celo izpad interneta. Mnenju se pridružujejo tudi strokovnjaki, ki zagotavljajo, da neposrednega učinka, kakršnega so si morda nepridipravi želeli, ni bilo. Vseeno smo (znova) spoznali, da je internet ranljiv in ga je treba učinkoviteje zaščititi. Bolj ozko usmerjen, profesionalno izveden napad bi na primer zlahka povzročil precej škode in morda onemogočil splet za določene skupine ljudi.