Skoraj tretjina virtualnih strežnikov po svetu ne počne ničesar

Raziskava univerze Stanford in svetovalne hiše Anthesis Group razkriva, da ogromno število strežnikov v podatkovnih centrih ne počne prav ničesar. Raziskovalci so preverili delovanje okoli 16.000 strežnikov v različnih podatkovnih centrih in pri tem ugotovili, da okoli 25% fizičnih strežnikov in čez 30% virtualnih strežnikov ni beležilo aktivnosti strežne v obdobju najmanj šestih mesecev.

Raziskava je skladna z ugotovitvami preteklih testov glede rabe strežnikov, a tokrat prvič vključuje tudi virtualne strežnike, ki predstavljajo prav tako visok strošek za upravitelje in lastnike podatkovnih centrov. V primerjavi s preteklostjo je število neaktivnih strežnikov še celo malce naraslo.

Raziskava se je dotaknila trudi stroškov lastništva in upravljanja neaktivnih strežnikov, vendar so tu razlike od primera do premera zelo velike. Strošek je zelo odvisen od stopnje povrnitve investicije (ROI) samih fizičnih naprav oziroma preostanka knjigovodske vrednosti. Nadalje je strošek odvisen od stanja vrednosti licenc programske opreme, ki deluje na neaktivnih strežnikih. Obstoj neaktivnih strežnikov se da razložiti tudi glede namen rabe. Veliko tovrstnih »zombijev« predstavljajo predvsem rezervni, testni in drugi pomožni strežniki, ki se uporabljajo zelo redko, če sploh.

Najbolj neposreden in vsem razumljiv je zlasti strošek operativnega delovanja, torej strošek električne energije in klimatizacije, ki odpade na tovrstne strežnike. Avtorji podajajo tudi svoje mnenje, zakaj tovrstni strežniki delujejo, čeprav niso uporabljeni. V veliki večini primerov skrbniki niso merjeni po temu, kako učinkovito upravljajo te stroške ali pa ti stroški lastnikom niso jasno predstavljeni.