Sledenje okužbam s koronavirusom ali zasebnost? Imamo lahko oboje
V Sinapurju in nekaterih drugih azijskih državah so v boju proti koronavirusu množično uporabljali pametne telefone, s katerimi lahko sledijo posameznikom in tako preverijo, s kom so bili v stiku in kdo se je od koga nalezel. Uporaba takšnih aplikacij vedno prinaša tudi pomisleke, saj je to hud poseg v zasebnost, zato je zelo pomembno, kdo in pod kakšnimi pogoji bo podatke lahko videl. Zato se v Evropi pripravlja platforma iniciative PEPP-PT (Pan European Privacy Protecting Proximity Tracing), ki bo rešila oba problema.
Platforma, ki jo razvija več kot 130 strokovnjakov iz 17 inštitucij iz osmih evropskih držav, bo nared do 7. aprila. Omogočila bo delovanje aplikacij, ki bodo uporabljale Bluetooth za spremljanje, kdo je bil s kom v stiku. Za razliko od ostalih načinov ugotavljanja lokacije je Bluetooth v resnici najmanj invaziven, ker ne omogoča določanja točne geografske lokacije, hkrati pa je najbolj natančen pri iskanju kontaktov. GPS, Wi-Fi in bazne postaje so premalo natančne, ko govorimo o stikih z ljudmi, hkrati pa omogočajo določitev absolutnega položaja.
Aplikacije na platformi bodo prek Bluetootha beležile, s kom pridemo v stik. Nato bodo podatke hranile v šifrirani obliki na telefonih in se ne bodo prenašali na centralne strežnike. Prav tako se ne bodo hranili podatki o lokaciji, telefonske številke in podobno. Dostopni pa bodo podatki le pooblaščenim osebam, ki bodo verjetno zdravstveni delavci, da bodo lahko ob primeru okužbe preverili, koga je treba posvariti in testirati. Taka aplikacija je bolj zasebnosti prijazna kakor singapurska, je pa enako učinkovita. Bo pa seveda taka aplikacija uporabna le, če jo bo imelo veliko ljudi – analize kažejo, da vsaj 60 odstotkov prebivalstva.