Službe na področju IT se bodo spreminjale še hitreje kot doslej

Strokovnjaki opozarjajo, da čedalje hitrejši razvoj novih tehnologij s sabo prinaša tudi vse hitrejše spremembe potrebnih v kompetencah in delovnih mestih, ki so povezana z informacijsko tehnologijo. V zadnjem desetletju smo tako bili priča nastanku povsem novih delovnih mest, ki pred tem niso obstajala.

Primeri so vodja upravljanja s podatki (CDO, Chief Data Officer), ki skrbi v podjetju za zajem, analizo in nadaljnjo uporabo podatkov v domeni družbe. Ali pa vodja storitev v oblaku, ki vodi strategijo uporabe in integracije s storitvami v oblaku. Novost je tudi vodja upravljanja s tehnologijami (TBM, Technology Business Manager), katerega glavna naloga je povezava poslovnih potreb in procesov v podjetju z novimi tehnologijami, ki predstavljajo temelj za razlikovanje od tekmecev na trgu. S tem, ko je informacijska tehnologija postala na številnih področjih glavno delovno sredstvo pri poslovanju, so nastala delovna mesta vodje uporabniških izkušenj (Chief Experience Officer).

Na bližnjem obzorju pa so že tudi druge kompetence, ki izhajajo predvsem iz domen upravljanja tehnologije strojnega učenja in umetne inteligence, pa tudi obvladovanja različnih kazalnikov, tipal in drugih virov podatkov, ki prihajajo z integracijo tehnologije IoT. Na teh področjih je že danes čutiti pomanjkanje ustreznih kadrov, analitiki pa menijo, da se bo to še stopnjevalo v naslednjih letih. Še posebej bodo pomembne kompetence, ki bodo omogočale tehnologije z umetno inteligenco usklajevati s poslovnimi procesi in obratno.

Ena izmed glavnih posledic hitrejšega prihajanja novih tehnologij bo ta, da se bo informatizacija procesov v podjetjih bolj kot doslej odvijala na nivoju posameznih oddelkov in ne podjetja kot celote. Različni oddelki imajo različne potrebe, pa tudi zrelost pri koristni uporabi novih tehnologij, tako da tradicionalni centraliziran pristop tu preprosto ni več učinkovit. S tem povezano se bo spremenila tudi vloga vode informatike (CIO), ki bo bolj kot doslej imel skrb predvsem za usklajevanje tovrstnih procesov in integracijo informacij med različnimi silosi v podjetju.

Pri implementaciji novih tehnologij se spreminja tudi način dela v podjetjih. Agilne metodologije se ne uporabljajo več zgolj pri razvoju programskih rešitev, temveč tudi pri strategiji uvajanja rešitev v produkcijo. Tem novim principom pa se mora prilagoditi tudi vodenje in upravljanje podjetja, še posebej pa finančno upravljanje projektov. Strokovnjaki opozarjajo, da minevajo časi, ko se je dalo napovedati rezultate in strošek celovitih projektov. Namesto tega se morajo podjetja prilagoditi etapnim ciljem, večjemu številu pilotskih projektov (ki nimajo vselej trajni učinek) in sprotnemu ali občasnemu redefiniranju ciljev. Ta korak je še posebej težaven, saj zahteva spremembo v razmišljanju in poslovni kulturi podjetja.

Spremembe v podjetjih po drugi strani povratno povzročajo tudi spremembo pri ponudnikih storitev. Strokovnjaki menijo, da spremembe v delovnih mestih v podjetjih ponudnike storitev v oblaku silijo v drugačen nabor storitev, kot smo ga poznali doslej. Če se še danes ponudniki storitev v oblaku borijo predvsem za tržni delež in tekmujejo v cenovni politiki, pri tem pa ponujajo širok nabor storitev, je pred nami obdobje, ko se bodo v oblaku hitreje razvijale predvsem specializirane storitve z večjo diferenciacijo vsebine od tekmecev. To tudi pomeni, da se bo za kupce spremenila strategija nakupa storitev, saj bo težje primerjati storitve med sabo. Strokovnjaki menijo, da bodo podjetja morala razviti nove kompetence, ki jim pravijo tudi FinOps, kot analogijo na koncept DevOps, le da tu ni v ospredju razvoj povezan z operativo, temveč organizacijsko in finančno upravljanje storitev v različnih oblakih.