Sony VIP-2002
Podjetje Sony velja za enega največjih, pa tudi najbolj uspešnih proizvajalcev zabavne elektronike na svetu. Ozrimo se le na njihov uspeh na področju televizorjev ali pa igralnih konzol Playstation. V zadnjih letih pa se vse bolj usmerjajo tudi na področje računalniških izdelkov. Tu so že vrsto let prisotni in uspešni na področju perifernih naprav (monitorjev, optičnih enot), močno pa rastejo tudi v ponudbi in prodaji samih računalnikov, bodisi namiznih, kot prenosnih in ročnih. Še vedno pa z vsemi izdelki ciljajo zlasti na področje potrošnikov, kjer tržišče poznajo, medtem ko na poslovni segment ciljajo le s posameznimi izdelki (monitorji, projektorji, delno prenosniki).
Septembra so v Ženevi na srečanju Sony VIP-2002 razgrnili svoja orožja za novo sezono. Novosti je presenetljivo veliko, tako da so iz vsega skupaj naredili pravcato malo razstavo, na kateri je bilo moč videti tako nove izdelke, kot prototipe. Skratka, paša za oči novinarjev, partnerjev in ljubiteljev tehnoloških dosežkov.
Sonyeva paleta računalniških izdelkov je zelo široka, v zadnjih letih pa so največji prodor naredili s prenosnimi računalniki VAIO. Sony je na tem področju vse bolj aktiven in zato se ne smemo čuditi, če je njihova ponudba danes celo širša od tekmecev. Za začetek povejmo, da v novih modelih Sony uporablja procesorje kar treh različnih ponudnikov - družb Intel (Pentium III in Celeron), AMD (Duron in Athlon) ter Transmeta (Crusoe). S tem stavijo na različne konje, za vsak tip procesorja pa so našli razlog za obstoj.
Procesor Crusoe s taktom 667 MHz tako uporabljajo v svojem najmanjšem modelu z oznako PCG-C1VFK, ki tehta le 1 kg, zanj pa je značilna majhna velikost in nenavaden, podolgovat zaslon z ločljivostjo 1024 x 480 pik. Kljub temu nima kaj zavidati večjim modelom, saj vsebuje 128 MB velik pomnilnik, 15 GB velik disk, številne vmesnike in priključke, med katerimi video kamero, enoto Memory Stick, i.Link (Firewire) in za nameček tudi Bluetooth. Kdor si vseeno želi večji zaslon bo posegel po modelu PCG-SR31K, ki še vedno tehta le 1,35 kg, vsebuje pa 10,4 palčni zaslon in procesor Pentium III LV (energijsko zelo varčen) s taktom 750 MHz.
Če prva dva prenosnika skušata biti čim lažja, z drugimi prenosniki Sony skuša predvsem nadomestiti namizne računalnike. Zanimiva je zlasti družina računalnikov FX, ki je zasnovana na procesorjih AMD Athlon in Duron. Že najšibkejši model FX301 ima vgrajen procesor Duron s taktom 800 MHz, 128 MB RAM, 10 GB disk, enoto DVD-ROM, vmesnik i.Link in zaslon z diagonalo 14,1 palcev. Najzmogljivejši je model FX405, ki premore Athlon 4 s taktom 1 GHz, 20 GB disk, kombinirani zapisovalnik/enoto DVD-ROM in vse potrebne priključke.
Nova družina prenosnikov GR pa se zgleduje po tankih prenosnikih, kakršen je na primer IBM ThinkPad serije T. V najzmogljivejši izvedbi z oznako PCG-GR114K tako srečamo procesor Pentium III-M s taktom 1,13 GHz, 256 MB RAM, 30 GB disk, kombinirano enoto zapisovalnik/DVD-ROM, vse potrebne priključke in zaslon z diagonalo 14,1 palcev ter ločljivostjo 1400 x 1050 pik. Kljub temu celota tehta le 2,8 kg. Kasneje pride na vrsto še serija GR200, ki bo med drugim vsebovala tudi 15-palčne zaslone, še vedno v tankem ohišju. Tako kot prenosniki GR, so poslovnežem namenjeni tudi prenosniki serije R600. Ti so še lažji (1,7 kg), vsebujejo sicer zato manjši zaslon (12,1-palčni, 1024 x 768 pik), a jih lahko s priklopno postajo dogradimo do prave večpredstavne postaje. Sony je torej poskrbel, da ima odgovor na prav vsakem segmentu prenosnikov.
Ena izmed zvezd srečanja Sony VIP-2002 je bil zagotovo najnovejši ročni računalnik Clič z oznako PEG-N770C. Novinec tako kot dosedanji modeli Clič temelji na operacijskem sistemu PalmOS (v nekoliko spremenjeni različici 4.1), vendar predstavlja kar lep korak naprej, tudi glede na Palmove lastne ročne računalnike. Največja posebnost je zagotovo barvni zaslon, ki zmore ločljivost kar 320 x 320 pik, kar je štirikrat več kot pri dosedanjih računalnikih s sistemom PalmOS, ob tem pa celo več kot pri konkurenčnih sistemih Pocket PC (ti imajo 240 x 320 pik).
Po prvem bežnem preskusu sistema lahko zatrdimo, da je Sonyev zaslon eden najboljših kar smo jih doslej videli pri ročnih računalnikih. Morda ni najsvetlejši, toda Sony je višjo ločljivost spretno izkoristil za izredno berljive črke in zelo lično grafiko. Zato ima Clič tudi precej dodatne programske opreme, med drugim pregledovalnik slik in celo video posnetkov. Poleg tega ima vgrajeno programsko opremo za predvajanje zvočnih posnetkov v zapisih MP3 in ATRAC3 (Sonyev lasten zapis), priložene pa so tudi slušalke in daljinski upravljavec.
Naslednja dobrota je zagotovo vgrajena enota za pomnilniške kartice Memory Stick. Z njimi lahko razširimo osnovni pomnilnik (trenutno tja do 128 MB), Sony pa bo kasneje predstavil se cel kup perifernih naprav Memory Stick, med katerimi video kamero, sprejemnik GPS in brezžične vmesnike (zlasti Bluetooth). Za hitro komunikacijo z računalnikom je priložena priklopna enota z vmesnikom USB. Kljub vsem vgrajenim dobrotam je Clie 770 presenetljiv tanek in lahek računalnik s kovinskim srebrnim ohišjem, ki rahlo spominja na Compaqov model Ipaq. Zagotovo sodi med najbolj elegantne ročne računalnike ta hip, uvrstimo pa ga lahko brez težav na sam vrh ponudbe sistemov s PalmOS. Manjša ovira zna biti le to, da morajo boljšo grafiko podpirati programi, kar pa znajo le redki. Toda pri Sonyu trdijo, da se s Palmom dogovarjajo za to, da bo visoka ločljivost v prihodnje sistemsko podprta s strani operacijskega sistema.
Posebno poglavje na srečanju so Sonyevi namizni računalniki VAIO. Čeprav je v Evropi izbira dokaj skromna, so ti modeli zato še toliko bolj zanimivi. Preseneča že oblika računalnikov, ki so v primerjavi z drugimi sistemi PC pravi umetniški dosežek. Mnogi so opremljeni s svetlobnimi in informacijskimi (zasloni LCD) dodatki, s katerimi so tako prijetni na videz. Toda drugačnost se ne ustavi le pri obliki. Računalniki so tipično precej bolj opremljeni od tipičnih PC-jev, zlasti kar se tiče integracije računalniške obdelave podatkov z zvokom in video posnetki. Vsi po vrsti vsebujejo vmesnike za digitalno povezavo z kamerami i.Link, poleg tega pa podpirajo tudi bogat nabor pomnilniških naprav, med katerimi najdemo zapisovalnike, enote DVD-ROM in celo enote Mini Disk.
Sistemi VAIO se razlikujejo od tekmecev tudi po priloženi programski opremi, ki je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu se nahajajo izdelki drugih proizvajalcev (pri nekaterih računalnikih celo tako dragoceni programi, kot je Adobe Premiere 6.0), v drugem pa izstopa programska oprema posebej napisana za Sonyeve računalnike. Z njo so dosegli integracijo vgrajenih delov, o kateri lahko na drugih računalnikih PC le sanjamo. Žal so računalniki VAIO med celotnim naborom Sonyevih računalniških izdelkov najbrž še najdlje od tega, da bi bili na voljo tudi v Sloveniji. Vseeno upamo, da bo prišel čas tudi zanje.
Žal namizni računalniki, prenosniki in ročni računalniki se niso uradno na voljo v Sloveniji. Sony sicer razmišlja o vpeljavi enega ali več novih tipov izdelkov tudi na naše tržišče, vendar bo odločitev o tem padla v najboljšem primeru šele v začetku leta 2002. Škoda, saj smo med tem prepuščeni le lastni iznajdljivosti oziroma sivim uvoznikom.
Zato pa je Sony v polni moči prisoten v Sloveniji s svojimi monitorji, med katerimi je kar nekaj zanimivih novosti. V ospredju zanimanja so seveda monitorji z zasloni LCD, katerim je cena v zadnjem času kar precej padla in zato postajajo zanimivi za vse. Kljub padanju cen obstoječih modelov pa pri Sonyu gledajo že korak naprej. Januarja ali februarja bodo na tržišče tako poslali novo družino monitorjev LCD z oznako S (poleg obstoječih M in N), ki bodo še cenejši od dosedanjih modelov. V primerjavi s temi bodo preprostejši (brez zvočnikov in samo z vmesnikom VGA), vendar enako kvalitetni kar se tiče slike in kakovosti izdelave.
Sony pa bo že v naslednjih mesecih med družine 15 in 18 palčnih monitorjev LCD vključil manjše presenečenje, monitor z 16-palčnim zaslonom LCD. Ta bo imel višjo ločljivost od 15-palčnih monitorjev (1280 x 1024 namesto 1024 x 768 pik) in nekatere dobrote večjih modelov (digitalni vmesnik DVI-I), vendar bo cena zaradi vsega tega le okoli 10 do 15% višja od cene primerljivega 15-palčnega modela in občutno nižja od večjih 18-palčnih monitorjev.
Kar nekaj novosti je tudi na področju monitorjev s katodno cevjo. Poleg že tradicionalne kvalitete in tehnične naprednosti Sony odslej stavi tudi na oblikovanje. To se kaže najbolj pri novem 17-palčnem modelu A230, ki ima nenavadno zaobljene poteze ohišja, srebrno-belo kombinacijo plastike in nenavaden kovinski nosilec namesto podnožja. Kljub temu sodi v nižji cenovni razred in je namenjen pretežno domači rabi. Izboljšali so tudi nižji poslovni razred monitorjev E, ki so zdaj na pogled lepši, obenem pa nudijo z elektroniko sposojeno iz večjih modelov G tudi boljšo sliko.
Pri Sonyu gledajo tudi na prihodnost prikazovalne tehnike. Čeprav na srečanju niso bili na ogled, so pri Sonyu potrdili, da se resno ukvarjajo s tehnologijo ploskih zaslonom OLED (Organic Light Emitting Display), ki bo igrala komplementarno vlogo zaslonom LCD, predvsem na področju manjših naprav, kot so mobilni telefoni, ročni računalniki, kasneje pa tudi večji prenosniki.
Sony je na srečanju predstavil cel niz zanimivih naprav, toda najbolj nas je presenetila nova digitalna video kamera DCR-IP7. Gre za izdelek, ki je komaj kaj večji od škatlice cigaret, kar je videti skoraj neverjetno. Bistveno zmanjšanje velikosti so dosegli z uporabo povsem novega tipa kaset imenovanega MiniMD, pri katerem kaseta meri le okoli tretjino velikosti že itak majhnih kaset MiniDV. Zanimivo je tudi, da kamera posnetke snema neposredno v zapisu MPEG-2 in ne DV, kot dosedanje digitalne kamere. S tem bolj učinkovito hranijo podatke brez izgube kakovosti posnetkov.
Toda s tem se niso izrabljene vse možnosti nove kamere. Težko je verjeti, ampak Sonyevi inženirji so vanjo uspeli vgraditi vmesnik Bluetooth, enoto za kartice Memory Stick, povrh vsega pa še spletni brskalnik in odjemalec za elektronsko pošto. Vgrajeni zaslon lahko tako uporabimo za brskanje po internetu (s pomočjo zunanjega telefona opremljenega z vmesnikom Bluetooth) in celo pošiljanje ali sprejemanje elektronske pošte, v katero lahko pripnemo slike zajete s samo kamero. Izdelek, ki je presegel naša pričakovanja in predstave. Zlasti zato, ker gre za napravo, ki jo bo mogoče že prav kmalu kupiti in ne zgolj za prototip. V primerjavi z njim sicer odlična in majhna kamera DCR-PC120, ki uporablja kasete MiniDV, zgleda kot neroden velikan. Ta prav tako premore dobrote, kot sta vmesnik Bluetooth ter internetna programska oprema.
Pri ogledu palete Sonyevih izdelkov je mogoče ugotoviti, da dosledno sledijo pot do nekaj strateških ciljev. Prvi je ta, da želijo biti drugačni od tekmecev. Usmerjeni so predvsem na potrošniško področje in izdelke za poslovno rabo nudijo le na posameznih segmentih. Očitno je, da veliko stavijo na brezžične komunikacije, zaradi partnerstva z družbo Ericsson zlasti na vmesnik Bleutooth, pa tudi IEEE 802.11b. Novi prenosniki bodo najbrž vsi po vrsti opremljeni z brezžičnimi vmesniki. Sony si izredno prizadeva, da bi pospešil prodajo pomnilniških kartic Memory Stick, zato jih vgrajuje v vse mogoče naprave, od računalnikov, prek fotoaparatov in video kamer do sistemov hi-fi in mobilnih telefonov. Včasih skoraj nekoliko na silo, tako da se človek vpraša, če je to sploh potrebno. Res pa je, da na ta način omogočajo resnično izmenjavo večpredstavnih vsebin med različnimi elektronskimi napravami. Vprašanje je le, ali lahko uspejo sami, saj je partnerjev za zdaj še malo. Toda moč in izkušnje Sonya ne gre podcenjevati.