Spet poskus cenzure na internetu
Ljubitelji športnih stav so v začetku meseca debelo pogledali, ko sta zanje postali nedosegljivi spletni stavnici Bet and win in Bet at home. To je posledica upravne odločbe Urada RS za nadzor nad prirejanjem iger na srečo, pod katero se je podpisal direktor Tomo Šeme, z njo pa je internetnim ponudnikom zaukazal blokirati dostop do obeh spletnih naslovov. Da, prav ste slišali, čeprav ste mislili, da se to lahko primeri le na Kitajskem in v Belorusiji. Razlog tiči v dejstvu, da omenjeni spletni strani nimata koncesije, da bi na ozemlju RS lahko prirejali igre na srečo. Urad je zahtevo za prepoved že dvakrat neuspešno poslal na sedež obeh podjetij - ti sta na Malti in v Gibraltarju-, nato pa se je odločil postaviti na stališče, da naši ponudniki interneta za omenjeni spletni stavnici opravljajo storitve in jim zagrozil s prekrškom po 6. členu zakona o igrah na srečo. Se vam je spet zaletelo? To je namreč tako nekako, kot bi vse naše spletne ponudnike obtožili razširjanja pornografije, ker so prek njihovih povezav dostopne tudi strani s tako vsebino.
A situacija ni nova. Spomnimo, leta 2003 je domačo javnost pretresla spletna stran, nastanjena na strežniku nekje v Aziji, ki je na ogled ponujala seznam sodelavcev UDBE. Takratni inšpektor za varstvo osebnih podatkov je, podobno kot te dni Urad za nadzor nad prirejanjem iger na srečo, udbo.net internetnim ponudnikom zaukazal blokirati. No, že deset dni kasneje se je premislil, odločbo pa razglasil za nično, z obrazložitvijo, da so ponudniki stran sicer blokirali, vendar pa je bila še vedno dostopna prek proxy strežnikov. Odločba, ki se je v praksi ne da izvršiti, je pisalo v nadaljevanju, pa se mora izreči za nično. Brez možnosti pritožbe.
Ali na Uradu niso seznanjeni s dosedanjo prakso upravnih organov ali pa se iz zgodbe niso nič naučili, nismo mogli izvedeti, saj so bili za pojasnila konec tedna nedosegljivi. Zanimivo pa bo izvedeti, kje v Zakonu o igrah na srečo, ki ureja njihovo delovanje, so našli podlago za izvajanje cenzure.
Zaenkrat kaže da so nekateri internetni ponudniki zahtevo Urada izpolnili (npr. T-2), nekateri pa ne (npr. Sinfonika, Amis). Kot nam je povedal Darko Bulat, predsednik Sekcije ponudnikov internetnih storitev (SISPA), skupno stališče še oblikujejo. Že zdaj pa so zavzeli stališče, da njihove družbe ne sprejemajo denarja za sporni stavnici in zanju ne opravljajo storitev proti plačilu. Zato bodo zahtevali takojšen skupen sestanek z Direktoratom za elektronske komunikacije in Agencijo za pošto in elektronske komunikacije.