Športna klinika - kdaj jo obiskati?

Šport in športna aktivnost, znanstveno dokazano, učinkovito vplivata na zdravje posameznika. Udeležitev v športno aktivnost prinaša s seboj povečano tveganost za nastanek poškodbe.

Modri rek pravi, da je športna poškodba večji sovražnik športniku, kakor močan nasprotnik.

Najpogostejše športne poškodbe pri mlajših športnikih so nategi mišice, zvini sklepa, zlomi kosti pri rastni ploščici, prekomerna obraba, izpahi in dislokacije sklepov.

Športno treniranje in tekmovalne izkušnje skozi čas gradijo športnikovo sposobnost prenašanja fizičnih in psihičnih obremenitev ter zmanjšajo njegovo dovzetnost za nastanek poškodbe.

Nastanek športne poškodbe vpliva na doseganje odličnih rezultatov, izvajanje optimalnih treningov in predstavljajo največji razlog za predčasno zaključitev športne kariere.

Ali ste vedeli, da so mlajši vrhunski športniki dovzetnejši za nastanek športne poškodbe?

Pri mlajših športnikih je zaradi rasti še prisoten rastni hrustanec, ki je manj odporen na zunanje natezne sile.

Športna fizioterapija je zelo pomemben dejavnik pri vsakem športniku, rekreativnem ali vrhunskem. S svojim znanjem o vzroku nastanka poškodbe in sestavi individualnega preventivnega programa, športni fizioterapevt zmanjša možnost nastanka poškodbe med specialnim športnim treningom ali tekmo.

Poškodbe se pripetijo nepričakovano in takrat je športni fizioterapevt odgovoren za uspešno rehabilitacijo in varno vrnitev nazaj v šport oziroma športno aktivnost.

Kaj dela športna klinika?

Športna klinika se primarno ukvarja z rehabilitacijo športnih poškodb, preventivnim vadbenim programom pred nastankom poškodbin kondicijsko pripravo na šport.

Športni fizioterapevt pri svojem delu uporablja varne terapevtske postopke, ki zagotavljajo doseganje optimalne izvedbe športne aktivnosti. Individualno zastavljen fizioterapevtski program je osredotočen na šibke in močne točke gibalnega sistema.

Dolgoročni cilji rehabilitacije v športni kliniki s ciljno terapevtsko vadbo in uporabo instrumentalnih naprav so:

• zmanjšati simptome poškodbe,
• uspešno rehabilitirati poškodovan predel,
• povrnitev funkcije telesa v stanje, kot je bilo pred poškodbo,
• izboljšati vsesplošno mobilnost in okrepljenost telesa,
• zmanjšati možnost nastanka novih poškodb,
• priprava na zmanjšanje možnosti ponovitve iste poškodbe in
• vrhunska priprava športnika na ponovno vrnitev v šport.

Ali ste vedeli, da se ob neuspešni rehabilitaciji športne poškodbi pojavi 50-70% možnost ponovnega nastanka iste poškodbe?

V športni kliniki se uspešno rehabilitira poškodbe, kot so nateg mišice, natrgana mišica, strgana mišica, ruptura kite, tendinopatija, izpah rame, teniški komolec, bolečine v hrbtenici, piriformis sindrom, tekaško koleno, skakalno koleno, tendinitis ahilove tetive in trn v peti.

Uspešna fizioterapija zajema predoperativno in postoperativno rehabilitacijo po rekonstrukciji sprednje križne vezi, rekonstrukciji zadnje križne vezi, šivanju meniskusa, operativnem posegu po zlomu gležnja, operativnem posegu po strgani mišici, kiti ali ligamentu.

Nastanek športne poškodbe je posledica več dejavnikov tveganja: notranjih (stres, motivacija) in zunanjih dejavnikov (okolje, vremenske razmere, podlaga) ter morebitnih preteklih poškodb.

Kako športni fizioterapevt vpliva na preventivo in kurativo?

Skrivnost vsakega uspešnega športnika se skriva v njegovi sposobnosti in odpornosti pred nastankom novih poškodb, zaznave najmanjših odstopanj/šibkosti na telesu, ki bi povzročile poškodbo in uspešni rehabilitaciji po poškodbi, ki vpliva na hitrejšo in varnejšo vrnitev v šport.

Vsaka poškodba vpliva na fiziologijo telesa športnika, njegov športni status, nivo športne izvedbe in postane ovira pred doseganjem visokih rezultatov, zato je uspešen preventivni program pred nastankom poškodb ključnega pomena.

Športni fizioterapevt s svojim znanjem razume mehanizme nastanka poškodb, ki nastanejo med športom, zato je fizioterapevtski preventivni program tesno povezan s samo izvedbo športa (taktično gibanje), stopnjo intezivnosti treninga, zunanjimi dejavniki (okolje, oprema) in ostalimi dejavniki.

Slaba kondicijska pripravljenost na šport, neučinkovita tehnična izvedba gibanja, nezmožnost samo-zaščite športnika, neustrezna predpripravljenost pred športom in slaba izvedba visoko intenzivnih treningov dodatno vplivajo na nastanek športne poškodbe.

Eden najpogostejših mehanizmov nastanka športne poškodba je prekomerna obraba (degenerativni proces), ki nastane zaradi ponavljajočih gibov, ki napačno in preobremenjujejo tkivo v telesu.

Ali ste vedeli, da je verjetnost pojava poškodbe prekomerne obrabe pri maratonskih tekačih, kar 90%? Verjetnost pojava prekomerne poškodbe pri tekačih na srednje in dolge proge pa kar 79%?

Kako poteka kondicijska priprava športnikov v športni kliniki?

Kondicijska priprava na šport vsebuje sistematski, progresivni, dolgoročni in individualni celoletni kineziološki vadbeni načrt, ki je temelj za maksimalno pripravljenost športnika in doseganje vrhunskih rezultatov.

Celoletni kineziološki načrt kondicijsko pripravlja športnika na vrhunsko formo, tehnično pripravljenost in taktično uigranost. Slaba kondicijska pripravljenost vpliva na hitrejšo izčrpanost športnika in poveča možnost nastanka poškodb.

Preventivna kondicijska priprava vzpostavlja krepitev stabilizacijskih mišic jedra trupa, izboljša funkcionalne gibalne vzorce, primerna mišična sorazmerja, mobilnost sklepov in koordinacijo telesa.

Kondicijska priprava košarkarjev je ključnega pomena, saj je najbolj izpostavljen šport za nastanek poškodb mišično-skeletnega sistema, še posebej pogoste so poškodbe spodnjega uda.

Poznavanje specifičnih zahtev športa (zahtevano gibanje, zunanji dejavniki) je bistvo kondicijske priprave, ki vpliva na sestavo ustreznega preventivnega programa in posledično na uspešno dosežene rezultate.

Košarka je šport, pri katerem se zahtevajo eksplozivni gibi, hitre spremembe smeri, številni skoki in doskoki. Specifične pozicije igralcev v igri zahtevajo individualno prilagojen kondicijski program za vsakega od njih.

Košarkarji, ki niso pravilno kondicijsko pripravljeni so dovzetnejši za poškodbe pri skokih in doskokih zaradi slabše ekscentrične mišične moči spodnjega uda in neustrezni tehniki pristanka. Slabša mišična moč ob doskoku prenese obremenitvene sile na tetive in ligamente, ki čez čas postajajo vedno bolj dovzetne za nastanek poškodbe, kot je skakalno koleno.

Košarkarski kondicijski trening je osredotočen na vadbo ekscentrične mišične moči spodnjega uda, izboljšanje mišične jakosti, trening vzdržljivosti (anaerobna in aerobna vadba) in vsesplošni krepitvi ter mobilnosti telesa.

Najpogostejša poškodba košarkarjev se zgodi v gležnju, v 70% pride do zvina in v 15% pride do zloma gležnja.

Ali ste vedeli, da neustrezno zdravljenje zvina gležnja povzroči 90% možnost ponovitve poškodbe?

Kako poteka zdravljenje športnih poškodb?

Zdravljenje športnih poškodb v športni kliniki je usmerjeno v diagnostiko, rehabilitacijo in preventivni kineziološki program.

Po zvinu gležnja košarkarja se opravi diagnostični pregled, ki omogoči vpogled v obsežnost poškodbe in splošno telesno pripravljenost. Na podlagi diagnostičnega pregleda se zastavi nadaljnjo individualno zdravljenje.

Akutna fizioterapevtska faza zdravljenja zvina gležnja se osredotoča na kontrolo simptomatike (oteklina – hlajenje samo v prvih 48 urah po poškodbi, bolečina, zmanjšan obseg gibljivosti, nestabilnost sklepa) s pomočjo instrumentalnih naprav:

• Elektroterapija HiTOP preko svojega delovanja vpliva na spremembo zaznave bolečine na poškodovanem predelu in posledično zmanjšuje bolečino.
• Ultrazvočna terapija vpliva na poškodovane ligamente, saj pospešuje celjenje in preprečuje nastanek brazgotin v tkivu.
• TECAR terapija preko radiofrekvenčnega delovanja sproži naravne procese samozdravljenje v telesu, ki pospešijo celjenje v globini tkiva.

Posebnost fizioterapevtskega zdravljenja je izvajanje manualne terapije (lokalna mobilizacija mehkih tkiv, sklepna mobilizacija, terapija prožilnih točk, ERGON tehnika in prečna frikcija), ki zmanjšajo bolečine, mišično napetost in povečajo gibljivost v sklepu.

Progresivne specialne terapevtske vaje (vaje za povečanje gibljivosti, vaje proti uporu, nevro-mišična vadba, ravnotežna in proprioceptivna vadba) so ključen del procesa zdravljenja od akutne poškodbe do popolne funkcionalnosti gležnja.

Kaj je ključno pri športni fizioterapiji?

Diagnostični pregled je prvi korak učinkovite športne fizioterapije, ki potrdi diagnozo poškodbe in ovrednoti nastale posledice.

Akutna faza zdravljenja športne poškodbe se osredotoča na zmanjšanje bolečine, otekline, omejenega obsega gibljivosti in spodbuja celjenje tkiva.

V naslednji fizioterapevtski fazi zdravljenja se prične aktivno izvajanje specialne terapevtske vadbe za ponovno vzpostavitev telesne gibljivosti in funkcionalnosti. Predpisana terapevtska vadba izboljša fleksibilnost, mobilnost in koordinacijo telesa.

Uspešno zaključena rehabilitacija poškodbe je začetek kondicijske priprave za hitro in varno vrnitev nazaj v šport.

Preventivni program, po zaključeni rehabilitaciji in uspešni vrnitvi v šport, učinkovito zmanjšuje možnost nastanka ponovitve iste poškodbe in nastanka nove.

www.medicofit.si

Literatura

1. Sreekaarini, Ieleni, Charu Eapen in Zulfeequer CP. 2014. Prevalence of Sports Injuries in Adolescent Athletes. Dostopno na: https://www.researchgate.net/profile/Charu-Eapen/publication/286692085_Prevalence_of_Sports_Injuries_in_Adolescent_AthletAt/links/573176a908ae6cca19a203e6/Prevalence-of-Sports-Injuries-in-Adolescent-Athletes.pdf.
2. Lei, Tao, Yi Huang in Zhijuan Zhou. 2022. Occupational Therapy and Prevention of Common Sports Injuries for Special Physical Training. Dostopno na: https://www.hindawi.com/journals/oti/2022/6227377/.
3. Ishøi, Lasse, Kasper Krommes, Rasmus Skov Husted, Carsten B Juhl in Kristian Thorborg. 2019. Diagnosis, prevention and treatment of common lower extremity muscle injuries in sport – grading the evidence: a statement paper commissioned by the Danish Society of Sports Physical Therapy (DSSF). Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31937579/.
4. Montgomery, P. G., Pyne, D. B., & Minahan, C. L. (2010). The physical and physiological demands of basketball training and competition. International journal of sports physiology and performance, 5(1), 75–86. https://doi.org/10.1123/ijspp.5.1.75