Telekom in šolstvo
Telekom Slovenije je v ponedeljek, 4. septembra, leto in pol po velikem zvišanju cen najetih vodov, cene teh vodov za raziskovalne in vzgojno-izobraževalne ustanove znižal za 50 odstotkov. S tem so očitno nekako prišli tem ustanovam nekoliko nasproti, saj ustanove od lanske podražitve najema vodov sploh niso plačevale.
Telekom Slovenije pa se hkrati z ministrstvi za znanost in šolstvo dogovarja o vzpostavitvi celotne infrastrukture za potrebe dostopa do svetovnega spleta za vse ustanove - inštitute, univerze, šole, zavode, knjižnice. Ponuja, da bo infrastrukturo postavil le za svoje najbolj osnovne stroške. Po izjavah podpredsednika uprave Telekoma Slovenije Mirana Krambergerja naj bi bili z ministrstvoma tik pred dokončnim dogovorom.
Ob tem, da bi taka infrastruktura za izobraževanje in kulturo nedvomno pomenila velik napredek, pa se vseeno postavlja vprašanje, kje je ob vsem tem ostal Arnes. Pri Arnesu niso seznanjeni s potekom teh dogajanj, kar je v vsakem primeru zelo nenavadno, saj je Arnes ustanova, ki so jo ustanovili prav ti ministrstvi (ter Ministrstvo za kulturo), Telekom pa tudi ni povsem samostojno podjetje, saj je v večinski lasti države. Pri Arnesu zato menijo, da bi se v vsakem primeru morali o takih posegih in spremembah pogovarjati tudi z Arnesom. Ostaja nerešeno vprašanje nadaljnje povezave v svet, saj pri Arnesu - dokler ne dobijo nasprotnih informacij - sumijo, da naj bi po Telekomovih načrtih ta potekala skozi SiOL, kar naj bi po besedah direktorja Arnesa, Marka Bonača, pomenilo, da bodo raziskovalne ustanove in šole imele dostop le do komercialnega omrežja, ne pa do zaprtih akademskih mrež. Po mnenju Marka Bonača to pomeni bistveno nižjo kakovost za potrebe raziskovanja in izobraževanja.