Test Microsoft Surface Pro Copilot+ - Odličen računalnik, manj odlična umetna inteligenca

Ob predstavitvi platforme Copilot+ PC je najbolj presenetila novica, da je Microsoft za svoje računalnike Surface izbral platformo ARM, ki so jo pred leti že opustili. Prvi med njimi je Surface Pro, generacija 11, prenosnik/tablica, ki smo ga tudi preizkusili. Je to najboljši hibridni prenosnik z okoljem Windows ta hip? So računalniki z umetno inteligenco res tako velik korak naprej?

Priznajmo - računalniki PC z Windows na platformi ARM niso ravno novost. Prvič smo jih srečali že na začetku prejšnjega desetletja, a so tedaj klavrno pogoreli. Microsoft je s tem prehodom še enkrat poskusil okoli leta 2019, a so tudi takrat maloštevilni izdelki ostali bolj predmet posmeha. Če povzamemo - slaba združljivost z obstoječo programsko in strojno opremo, slaba zmogljivost, beri počasnost.

Časi monopola arhitekture x86-64 se poslavljajo, na vrsto prihajajo osebni računalniki na platformi ARM, ki v najnovejši izvedbi niso prav nič slabši. Prav nasprotno.

Pravijo, da v tretje gre rado - novi poskus po prvih testih daje zelo dober vtis. V splošnem so novi Qualcommovi procesorji močno dvignili zmogljivost, podaljšali trajanje delovanja, obenem pa »ARMovski« Windows 11 zagotavljajo zelo dobro združljivost s paleto najbolj priljubljenih programov za PC. Vse zahvaljujoč novemu emulatorju z imenom Prims, ki na platformi ARM emulira delovanje okolja x86-64.

In seveda – procesor premore udarno lastnost, ki bo najbrž postala ključna za vse platforme v prihodnosti: namenski procesor oziroma »nevronska« procesna jedra za umetno inteligenco (NPU). Ne le zato, ker je umetna inteligenca (UI) »moderna«, temveč zato ker obstaja utemeljen razlog za selitev le te iz oblaka - lokalno delovanje UI prinaša večjo varnost, načeloma boljšo odzivnost in obeta, da bo stala manj kot plačljive storitve UI v oblaku.

Surface Pro je opazno hitrejši in bolj odziven od česarkoli kar smo doslej uspeli preizkusiti z okoljem Windows 11. 

Sliši se zelo obetavno, toda ali toliko hkratnih sprememb dejansko lahko prinese korak naprej ali pa se bo novost izkazala za »nekaj korakov naprej in hkrati nato spet nazaj«?

Surface Pro je sicer tablica, vendar obenem eden najhitrejših PCjev ta hip.

Prvi!

Microsoft Surface Pro, ki smo ga v preizkus dobili iz trgovine Harvey Norman, je prvi iz novega vala računalnikov, ki temeljijo na procesorjih Qualcomm Snapdragon X. Ker je naš testni sistem prišel z zmogljivejšim zaslonom OLED, je imel vgrajeno zmogljivejšo različico Snadragon X Elite z 12 jedri, medtem ko ima šibkejša različica procesor Snapdragon X Plus z 10 jedri. Delovni takt je 3,8 GHz, tablica pa ima standardno 16 GB pomnilnika LPDDR5, ki jih lahko razširimo na 32 GB.

Testni model je imel vgrajen 512 GB veliko pomnilniško enoto NVMe, ki je preprosto nadgradljiva - pod vgrajenim stojalom se namreč nahaja lahko dostopen pokrov z vijakom, ki nudi lahek dostop do pogona. Lepa poteza, sploh ob dejstvu, da gre za tablico, ne pa za prenosnik. Drugi proizvajalci bi si to lahko vzeli za zgled.

Ena ključnih novosti v računalnikih Copilot+ PC je podpora za procesorje Snapdragon X.

Bistvena novost novega »procesorja«, ki je v resnici SoC (System on a Chip), je posebna procesna enota NPU, imenovana Qualcomm Hexagon, ki je specializirana za procesiranje algoritmov umetne inteligence. Hexagon NPU zmore procesirati 45 TOPS (bilijonov operacij na sekundo), kar presega Microsoftove minimalne zahteve za računalnike s sistemom Copilot+.

Naslednja pomembna komponenta novega Surfacea je najbolj opazna - zaslon. Z diagonalo 13 palcev sodi med večje tablice in hkrati manjše prenosnike. Prenosnike zato, ker bomo Surface najbrž pogosto ali večino časa uporabljali s tipkovnico, ki je na voljo kot dodatek. Tablica je na voljo v dveh različicah zaslonov - LCD in OLED, izbira pa seveda občutno vpliva na ceno. Naš model z OLEDom je odličen. Če imamo vklopljen režim HDR, so barve izrazite, kontrast nadpovprečen. Ob dejstvu, da nudi ločljivost 2.880 × 1.920 pik (gostota 267 pik na palec) in frekvenco osveževanja 120 Hz, je rezultat zelo prijetno delo v vseh tipih programov, zlasti večpredstavnih. Svetilnost zaslona OLED dosega 900 cd/m2, kar prispeva k dobri, a ne izjemni vidljivosti pri dnevni svetlobi.

Ker gre za tablico, ne smemo pričakovati veliko vmesnikov za periferijo. Dvojna vrata USB-C (USB 4, Thunderbolt 4) so sicer več, kot ima denimo Apple iPad, a ob dejstvu, da je to PC z okoljem Windows, v resnici malo. Če rabimo kaj več, si lahko pomagamo z eno od razmeroma poceni priklopnih postaj. Dejstvo, da je podprt hitri Thuderbolt 4, pomeni, da ne bo težav z zunanjimi zasloni ali hitrimi zunanjimi pomnilniškimi enotami.

Stavimo, da bi Apple naredil vse, da bi se izognil pregrevanju in posledično vgrajenemu ventilatorju.

Surface Pro ima tako kot predhodniki tudi dva posebna vmesnika. Surface Pro Keyboard vrata na spodnji strani računalnika omogočajo hitro (magnetno) pritrditev zunanje tipkovnice s sledilno ploščico. Ob predstavitvi novih modelov je tako Microsoft predstavil pripadajočo tipkovnico Surface Flex Keyboard, ki je zelo priporočamo. Surface Pro ima sicer na dotik občutljiv zaslon in vgrajeno zaslonsko tipkovnico, a dejstvo je, da je okolje Windows 11 še vedno lažje uporabljati s fizično tipkovnico in miško.

Naš testni računalnik tipkovnice žal ni imel, morda tudi zato, ker slovenskega razporeda tipk na tako butičnih tipkovnicah ni enostavno zagotoviti. Pa tudi sicer tipkovnica ni ravno poceni - skupaj s pisalom Slim Pen v ZDA stane kar 450 dolarjev! Tipkovnica, ki je sicer mnogim všeč, ker je narejena iz mehke, tekstilu podobne površine, ima nad tipkami vdolbino za pisalo, tablici pa doda dobrih 0,5 cm debeline in 340 gramov mase. Skupaj s tablico (895 gramov) torej s seboj prenašamo dobrih 1,2 kg, kar je še vedno precej manj od tipičnih prenosnikov. Res je, podobno velik Macbook Air ima skoraj enako težo, a pri Surface Pro lahko tipkovnico pustimo doma…

Tipkovnica Flex bo za marsikoga zelo zaželen, morda celo nepogrešljiv del računalnika.

S strojne plati na Surfaceu vidimo le eno nevšečnost. Kljub temu, da naj bi bil vgrajeni ARMovski Qualcomm Snapdragon X majhen porabnik energije, se zna v tej tablici kar precej segreti. Zato so se načrtovalci odločili za ventilirano hlajenje, ki se vklopi po potrebi. Vsekakor nenavadno za tablico, saj tovrstne naprave običajno potrebujejo le pasivno hlajenje. Za Surface Pro to, preverjeno, ni dovolj. Ko smo poganjali testni program CineBench, se je računalnik res močno segrel, do mere, da ga je bilo moteče držati v roki. Sledilo je razmeroma dolgotrajno hlajenje, ki zaradi ventilatorja ni povsem neslišno. Stavimo, da bi denimo Apple naredil vse, da bi se temu izognil.

Microsoft Surface in Apple iPad imata sorodno procesorsko zasnovo in podoben izgled, a precej različen pristop k uporabniški izkušnji.

Hitrost delovanja

Surface Pro je v generaciji 11 eden najhitrejši računalnikov z okoljem Windows, ki smo jih preizkusili doslej. Vsaj kar se tiče merilnega programa Geekbench (za arhitekturo ARM!), kjer smo zabeležili rezultat 13.252 pri večjedrnem testu in 2.353 pri testu zmogljivosti z enim jedrom.

Za primerjavo, Macbook Air s procesorjem M3 doseže rezultate 11.959 in 3.065, je torej nekoliko počasnejši pri delu z enim jedrom in hitrejši pri večjedrnih opravilih. Glede na to, da Maci v zadnjih časih s svojimi procesorji M sodijo med najhitrejše osebne (neigričarske) računalnike, je rezultat Surface Pro spoštovanja vreden.

Še ena primerjava - slabi dve leti star prenosnik Lenovo Thinkpad P53, delovna postaja s procesorjem Core i7-9750H, grafiko Nvidia Quadro T1000 in 64 GB RAM, je pri enakem testu dosegel rezultat komaj 4.775 pri večjedrnem testu in 1.415 pri testih z enim jedrom. Tablica torej zlahka prekaša (dve leti staro) delovno postajo. Sicer drži, da se hitrost računalnikov z generacijami opazno povečuje, toda kljub temu - take razlike nismo pričakovali.

Surface Pro je približno enako debel in le malo težji od tablic Apple iPad.

Še bolj kot sintetični rezultat v Geekbenchu navdušuje delovanje v praksi. Windows 11 je na tablici Surface Pro opazno hitrejši in bolj odziven od česarkoli kar smo doslej uspeli preizkusiti z okoljem Windows 11. Microsoft je z računalnikom na osnovi Windows končno uspel doseči tisti tako iskani »trenutni« zagon (vsaj iz mirovanja), kot smo ga denimo vajeni pri delu s tablicami Apple iPad. Ker tega v okolju Windows nismo vajeni, nas je uporaba Surfacea skorajda šokirala.

Del pozitivne izkušnje gre zagotovo na račun tega, da ima OLED zaslon frekvenco osveževanja 120 Hz, kar se pozitivno odraža tudi v samem delovanju operacijskega sistema, predvsem pa pri večpredstavnih vsebinah. Morda ima Microsoft nekaj rezerve le še pri mehkem premikanju (scroll) pri spletnih straneh, saj je to na iPadu še vedno bolj gladko.

Surova moč procesorja se žal ne odraža v grafičnem delu testov. V testih s programom Cinebench, ki meri hitrost upodabljanja 3D, se vgrajeni Adreno, grafični del snapdragona, ni povzpel med najhitrejše. Z rezultatom 519 je pri večjedrnem testu precej za zmogljivejšimi procesorji. Res pa je, da je Cinebench narejen za resne grafične kartice, kot jih izdelujeta Nvidia in AMD.

Da bi Qualcomm lahko več naredil pri grafični zmogljivosti, nakazuje tudi rezultat Geekbench GPU. Surface Pro je tu zabeležil rezultat 20.002, medtem ko MacBook Air M3 doseže 25.842. Z rezultatom 27.672 ga prehiti tudi dve leti star Lenovo Thinkpad P53, ki ima vgrajeno kartico NVidia Quadro T1000. Toda slednji je, kot rečeno, grafična delovna postaja, medtem ko je Surface Pro predvsem tablica. Za večino nalog, kjer bo Surface Pro uporabljen, bo zato grafika Adreno povsem dovolj.

Za tablico je nenavadno, da ima ventilatorsko hlajenje, a v primeru hitrega Surface Pro je to potrebno, saj se rad pošteno segreje.

Poraba energije

Trajanje delovanja z enim polnjenjem akumulatorja je vselej eden ključnih kazalnikov uporabnosti pri prenosnih napravah. Urbana legenda pravi, da je procesorska arhitektura ARM, na kateri temelji Surface Pro, še vedno (in od nekdaj) nekaj korakov pred Intelovo in AMDjevo tehnologijo, če med seboj primerjamo enako hitre procesorje. Surface Pro to »legendo« le še potrjuje.

Microsoft navaja, da lahko z enim polnjenjem spletni brskalnik nemoteno uporabljamo vsaj 10 ur, lokalno shranjene filme pa gledamo do 14 ur. Mi smo akumulator v Surface Pro preizkusili tako, da smo do popolne porabe energije ciklično predvajali video YouTube in to pri polni osvetlitvi zaslona. Surface Pro je pod tako obremenitvijo deloval skoraj natanko 7 ur. Ta podatek je sicer manjši od uradnih, kar je pričakovano, a v celoti gledano - odličen.

O resnični porabi energije je vselej težko soditi, ker je odvisno od tega, katere programe in kakšne obremenitve zahtevamo od računalnika. Kljub temu lahko na podlagi preizkusa in izkušenj z drugimi računalniki trdimo, da bomo Surface Pro brez težav uporabljali nekje 10 do 14 ur, kar je odličen rezultat.

Prekaša ga le Apple, denimo z računalnikom Macbook Air M3, za katerega trdijo, da lahko dela 15 ur na spletu oziroma 18 ur pri predvajanju video posnetkov. Zanimivo je, da imata MacBook Air M3 in Surface Pro skoraj enako zmogljiv akumulator - prvi 52,6 Wh, drugi pa 53 Wh. Apple je tudi pri naših testih dosegel boljši rezultat, a je Surface Pro zelo blizu, kar je za računalnik z okoljem Windows odličen dosežek.

Programska združljivost

Priznamo, da smo bili ob najavi vnovične vrnitve okolja Windows na platformo ARM nekoliko skeptični. Microsoftov prvi preizkus prenosa na platformo ARM, že davno pozabljeni Windows RT iz leta 2012, je bil v vseh pogledih porazen. Kasnejši prenos okolja Windows 10 na ARM je bil sicer boljši, a je padel ravno na točki združljivosti z obstoječimi programi. Ti so delali zadovoljivo hitro le v primerih, ko je proizvajalec programa tega prenesel (ponovno prevedel) na platformo ARM. Če je bilo treba za uporabo programa uporabiti emulator, je v najboljšem primeru delal opazno počasneje. V najslabšem, če je bil 64-bitni, pa sploh ni deloval.

Vmes se je »zgodil Apple«, ki je presenetil z učinkovitim prehodom iz Intelove platforme na platformo ARM (z lastnimi procesorji M1, M2, M3 in zdaj M4) in dokazal da lahko starejše programe z emulatorjem poganjamo brez opaznejših upočasnitev ali tehničnih težav. Res pa je, da je bil na platformi Apple ta prehod razmeroma kratek in da danes na macih praktično vse programe srečamo v domači obliki ARM.

Surface Pro ni mišljen kot igričarski računalnik ali večpredstavni urejevalnik. Če ga bomo uporabljali za namene, za katere je bil mišljen, bomo z njim zelo zadovoljni.

Vendar Microsoft v resnici ni nikoli povsem prenehal z razvojem emulatorja za ARM, zato v najnovejši različici Windows 11, ki deluje na računalniku Surface Pro, svojo nalogo opravi bistveno, res bistveno!, bolje. Emulator okolja x86-64 Prism prinaša razmeroma majhen zmogljivostni pribitek na izvajanje kode, ki ni pisana za ARM.

Domači programi za ARM bodo sicer še vedno delali bolje od emuliranih, toda večina programov, ki smo jih uporabljali pod emulacijo (napisani za Intel, poganjamo pa jih na ARMu) deluje povsem primerno hitro. Natančneje, ta trditev velja za »navadne« in pisarniške programe, nekoliko zadržani smo s to trditvijo pri grafično intenzivnih programih, predvsem pa igrah.

Toda objektivno gledano - računalnik, kot je Surface Pro, ki je v resnici tablica ali kvečjemu hibridni prenosnik, ni mišljen kot igričarski računalnik ali večpredstavni urejevalnik. Če ga bomo uporabljali za namene, za katere je bil mišljen, bomo z njim zelo zadovoljni. Vsi programi bodo delovali enako hitro ali hitreje kot na ekvivalentnih x86 računalnikih, poraba energije pa bo nižja in trajanje delovanja akumulatorjev daljše.

Še več - če bomo uporabljali domače ARM različice programov za Windows, bo vse skupaj delovalo celo opazno hitreje kot na nekaj mesecev starejšem prenosniku z arhitekturo Intel/AMD x86-64. Podobno, kot smo opazili ob Applovem prehodu iz arhitekture Intel na ARM - najprej smo opazili bistveno daljše trajanje akumulatorjev, nato pa še hitrost. Sodimo, da bo enaka zgodba tudi z novo Microsoftovo platformo. Microsoft tudi trdi, da bodo uporabniki po njihovih ocenah 90% časa poganjali kodo, ki je tako ali drugače narejena za ARM (operacijski sistem in vgrajeni programi), zato bo strah pred emulacijo s časom postal odveč.

Seveda pa popolnosti še ni. Opazili smo, da nekateri programi na »ARMovskem« vendarle ne delujejo. Denimo odjemalec za Google Drive, ki vsebuje gonilnik za preslikavo diskovnega pogona (G). Emulacija gonilnikov namreč ni podprta. Podobno smo opazili, da se občasno kaj zatakne z nekaterimi programi družbe Adobe, a nato vendarle normalno deluje. Oba proizvajalca se menda že ukvarjata s popravki, najbrž tudi domačimi različicami za ARM. Pretirano intenzivnega preizkusa iger nismo opravili (kot rečeno - Surface Pro ni mišljen za igre), slišati pa je, da nekatere igre ne dajejo najboljših rezultatov, bodisi kar se tiče hitrosti (fps, slik na sekundo) ali ločljivosti.

Ko smo že pri tem, ena od bolj zanimivih zmožnosti računalnikov, ki imajo vgrajen NPU in SnapDragon X, je podpora za zmogljivost AutoSR, ki izhodno sliko programa algoritemsko izboljša/poveča, kljub temu, da program poganjamo pri nižji ločljivosti. Preizkusili smo denimo igro Doom, kjer ta trik dejansko deluje. Povejmo še, da nismo imeli nikakršnih težav pri gledanju video posnetkov v ločljivosti 4K, z različnimi predvajalniki, ARMovskimi ali emuliranimi.

AutoSR s pomočjo umetne inteligence na zanimiv in učinkovit način izboljša grafiko v igrah.

Iz vsega, kar smo videli v praksi, lahko na tem mestu zapišemo: bravo Microsoft! Sploh glede na to, da je platforma na ARMu stara komaj kak mesec, pa že zdaj deluje zelo dobro. Verjamemo, da bo že čez nekaj mesecev, po tipičnem obdobju začetnih popravkov, še precej bolje. Sploh pa verjamemo, da bodo večji proizvajalci med tem pripravili domače, ARMovske različice programov.

Kaj torej to pomeni za platformo x86-64, zlasti izdelke Intel/AMD? Zagotovo največji izziv doslej! Dvomimo sicer, da to pomeni zaton te platforme, ki jo poznamo od začetkov računalnikov PC, verjamemo pa, da bo sedanja generacija »UI PCjev« močno premešala karte in verjetno povzročila novo borbo za prevlado, kjer bodo tako ali drugače zmagovalci prav kupci.

Toda to pomeni tudi nekaj drugega: v prihodnjih 18 mesecih bomo uporabniki po dolgem času najbrž dobili mamljive razloge za nadgradnjo na hitrejše, varčnejše in v vseh pogledih boljše osebne računalnike PC. To pa je tudi glavni cilj vseh v industriji.

Umetna inteligenca!

Še pred predstavitvijo platforme Copilot+ je bilo jasno, da bo največji interes industrije računalnikov usmerjen v funkcionalnosti umetne inteligence. Konkretno, v uporabo algoritmov za generativno umetno inteligenco na lokalnem računalniku.

Toda še preden gremo v podrobnosti, naj povemo, da nas je trenutna implementacija razočarala. Zdi se, kot da se je Microsoft pri najavi in objavi izdelkov nekoliko uštel in razvoja še ni zaključil. Nekatere zmogljivosti, kot so video efekti na podlagi UI, ustvarjanje ali obdelava slike s pomočjo generativne umetne inteligence, samodejno podpisovanje video posnetkov ter avtomatsko prevajanje med jeziki, so sicer zanimive, a ne ključne (t.i. »killer«).

Trenutne funkcionalnosti umetne inteligence so na računalniku, ki se kiti z oznako Copilot+ PC in AI PC, videti dokaj revno.

Daleč najbolj zanimiva bi bila zmogljivost Recall, a jo je moral Microsoft tik pred zdajci umakniti iz novih sistemov. Naj razložimo. Recall je zmogljivost, ki omogoča strojno indeksiranje in strojno učenje na praktično vseh podatkih in aktivnosti, ki jih ima oziroma opravlja uporabnik na računalniku. Lokalna umetna inteligenca (Copilot Runtime) zna torej podajati odgovore ne podlagi kateregakoli dokumenta, elektronskega sporočila, pogovora, celo v preteklosti obiskanih spletnih strani. Odgovori so zato kontekstno prilagojeni uporabniku in s tem pravilnejši.

Ker Recall to menda opravlja v zelo pogostih intervalih (vsakih 5 sekund), ga lahko sprašujemo o najnovejših podatkih ali prikličemo katerikoli podatek, zapis ali spletno stran iz preteklosti. Kar so doslej pri Microsoftu pokazali na demonstracijah, je bilo zelo zanimivo in predvsem zelo uporabno. Nekaj, kar tudi konkurenca še ne nudi, vsaj ne v taki obliki. Nekaj, kar utegne samo po sebi upravičiti nakup računalnikom s procesorjem za umetno inteligenco (NPU).

Recall je tehnološko daleč najbolj zanimiva obljubljena novost v Windows 11, ki jo prinaša umetna inteligenca, a za zdaj še ni na voljo.

Zalomilo se je po tem, ko je angleških urad za varnost še pred preizkusom nedokončanih različic (beta) opozoril javnost o resnih varnostnih pomanjkljivosti sistema Recall. Ta namreč spremlja in se uči tudi na najbolj občutljivih podatkih v računalniku, od gesel, zasebnih dokumentov in slik, do poslovno občutljivih podatkov.

Čeprav Microsoft obljublja, da se podatki, ki jih procesira Recall, hranijo le na lokalnem računalniku (naučeno znanje se ne prenaša v oblak), je v načinu implementacije veliko varnostnih tveganj. Zlasti, ko bi pri morebitnem vdoru kriminalci na računalniku še lažje našli prav vse ključne podatke.

Natančne specifike ranljivosti niso bile javno obravnavane, vendar so bile dovolj resne, da je Microsoft kmalu po predstavitvi in še pred začetkom prodaje prvih računalnikov javnost obvestil, da Recall umikajo iz produkcije in ga vračajo v razvoj. Kot vse kaže, ne gre za manjši popravek, temveč za resnejši poseg, ki bo zahteval več mesecev dela. Trenutno vemo le to, da naj bi Recall v javnost prišel kasneje, ne vemo pa točno kdaj. Pri čemur naj opozorimo, da je Microsoft kakšno od napovedanih tehnologij kdaj tudi že za vedno upokojil; denimo datotečni sistem WinFS, ki je bil napovedan za Windows Longhorn (nato Windows 2000).

Kljub vsemu bomo afero Recall zaenkrat imenovali spodrsljaj, in ne strateško napako. Verjamemo, da bo sistem še vedno zelo uporaben, če in ko bo zagotavljal tudi ustrezno varnost in zaupnost. Zaradi tega je vredno počakati, da bo narejen na ustrezen način.

V tej luči so trenutne funkcionalnosti umetne inteligence na računalniku, ki se kiti z oznako Copilot+ PC in AI PC, videti dokaj revno.

Prva novost je generator fotografij v programu Paint. Podobno kot spletne storitve (Midjourney, DALL-E), omogoča ustvarjanje fotografij na podlagi opisa (»prompta«). Generiranje resda poteka hitro, lokalno na računalniku, a ni zato nič boljše od tistega v spletnih storitvah. Prej obratno. Še najbolj izviren se nam zdi drsnik »Kreativnost«, s katerim določimo, koliko naj bi generirana slika domišljijska in koliko realistična. Simpatično, a včasih ne preveč dosledno, saj je ne glede na nastavitev. rezultat pogosto preveč umeten. Predvsem pa se sprašujemo, kje bodo ljudje dejansko to uporabljali, po tem, ko bo začetno navdušenje upadlo. Recimo bobu bob – koliko odstotkov uporabnikov Windows sploh uporablja vgrajeni Paint, za karkoli? Koliko odstotkov ga sploh… opazi?

UI zmogljivosti v programih Paint in Photos omogočajo generiranje fotografij z nastavljivo stopnjo »domišljije«.

Generativno UI, ki se izvaja lokalno, uporablja tudi Image Creator v programu za fotografije Photos. Ta zna inteligentno odstraniti objekte iz slik, selektivno spreminjati ostrino in še nekaj podobnih trikov. Zna denimo generirati nove vsebine in jih dodajati na fotografije. Zmogljivost Restyle omogoča razbiranje obrazov in pri tem izolirati osebo in spremeniti ozadja. Za nameček lahko spremenimo stil fotografije, podobno kot smo nekoč delali s filtri v Photoshopu. Deluje hitro in presenetljivo dobro, toda to znajo tudi nekateri drugi programi.

Podobne zmogljivosti ustvarjalnih filtrov, le da tokrat na video posnetkih v realnem času, nudi tudi komplet Studio Effects, ki ga lahko uporabljamo v video urejevalnikih in videokonferenčnih programih. Zanimivo, a spet, kolikokrat bomo to uporabili?

Naslednja novost je podpora za podnaslavljanje in celo prevajanje zvočnih in video zapisov, ki se prikazujejo v računalniku. Tu pride NPU, ki je vgrajen v računalnik, še kako do izraza, saj ravno zaradi lokalne obdelave ni (večjega) zamika pri prikazu besedil. Deluje z vsemi programi in celo videokonferenčnimi klici. Zdi se nadvse uporabno, a imamo pridržke. Razpoznava govora je namreč zelo odvisno od vira. Če uporabljamo v tablici vgrajen mikrofon, je število napačno razpoznanih besed odločno preveliko. Ko priklopimo slušalke z mikrofonom, se rezultat bistveno izboljša.

Studio Effects znajo uporabiti različne učinke za video posnetke in celo za videokonference v živo.

Zanimivo, da je Surface Pro do neke mere pravilno razumel tudi pogovor v slovenskem jeziku, a ga je prikazal zgolj kot precej polomljen prevod v angleščino. Microsoft trenutno ponuja le prevod v angleški jezik in sicer iz okoli 40 različnih jezikov. Toda videti je, da bo treba še precej izboljšav, da bi to bilo uporabno pri vsakdanjem delu. Za zdaj bi priporočali, da o tej funkciji resnično razmišljamo le ko govorimo o virih v angleščini. Upamo, da se bo to s časom spremenilo.

V celoti gledano je funkcionalnosti UI v novem sistemu Copilot+ PC ta hip premalo, da bi v celoti upravičile menjavo računalnika. Kot z vsako drugo sistemsko novostjo, bo treba počakati, da bodo proizvajalci programov, vključno s samim Microsoftom, tovrstne funkcionalnosti vgradili v svoje programe. Morda hkrati s prehodom na platformo ARM. Menimo, da bo ena prvih Copilot za Microsoft 365, ki bo vsebine generiral na osnovi tehnologije RAG (Retrieval-Augmented Generation), torej učenja na podlagi lokalnih dokumentov.

Da in ne (še)

Surface Pro je prvi primerek dolgo pričakovane »nove generacije« računalnikov PC, ki želi z inovativnimi lastnostmi pospešiti menjavo strojne opreme pri uporabnikih. Pričakovali smo, da bo glavni razlog za morebitno menjavo podpora za zmogljivosti umetne inteligence, a se izkaže, da je najbolj privlačen vidik računalnika pravzaprav hitro delovanje in dolgo trajanje baterije. Kot tak je Surface Pro eden najboljših primerkov novega vala računalnikov.

Trenutna implementacija umetne inteligence na Surfaceu oz. kar platformi Copilot+ PC nas je razočarala.

Ima(m) pa avtor osebno rahle pomisleke okoli uporabe okolja Windows v formatu tabličnega računalnika. Za to ni kriv Surface Pro, temveč sam operacijski sistem Windows, ki se kot platforma za krmiljenje uporabniškega vmesnika s prsti ne znajde najbolje. Pri osnovnih zmogljivostih sistema še nekako gre, težava so programi, ki niso bili pisani z idejo krmiljenja na dotik. Premajhne tipke in kontrolniki, težavnost uporabe zmogljivosti desnega klika in še kaj bi lahko našteli. Applova platform iOS, pa tudi Android, tu ostajata v prednosti. Če potrebujemo tablico, Windows pač ni prva izbira.

Vidimo pa kar nekaj skupin uporabnikov, ki bi lahko Surface Pro uporabljal kot dopolnilni računalnik za trenutke, ko je klasični prenosnik moteč dejavnik. Sodimo, da bodo obstoječe funkcionalnosti UI, predvsem pa pričakovane naslednje zmogljivosti to privlačnost še povečale.

Predvsem pa je preizkus tablice Surface Pro zagotovo potrdil nekaj: časi monopola arhitekture x86-64 se poslavljajo. Na vrsto prihajajo osebni računalniki na platformi ARM, ki v najnovejši izvedbi niso prav nič slabši od tistih na platformi Intel/AMD. Prav nasprotno. Intel in AMD se bosta morala resno potruditi, da bosta ostala relevantna in konkurenčna. To pa je sprememba, ki se ne zgodi prav vsak dan.

Microsoft Surface Pro (generacija 11; 2024)

Tablični računalnik z okoljem Windows na platformi ARM z vgrajeno umetno inteligenco Copilot+.

Izmerjeno trajanje delovanja (video Youtube): 6 ur, 59 minut

Mere: 29,7 × 20,9 × 0,93 cm; 0,895 kg

Značilnosti: Qualcomm Snapdragon X Elite, 3,4 GHz; 16 GB RAM, 512 GB SSD, WLAN 802.11 be (WiFi 7), bluetooth.

Zaslon: 13-palčni OLED, 2.880 × 1.920 pik

Operacijski sistem: Windows 11 Pro

Cena: 1.930 EUR

Prodaja: harveynorman.si

Za: Velika hitrost, vzdržljivost akumulatorja, kakovost zaslona OLED, združljivost s programi za PC; vgrajeni NPU za UI zmogljivosti.

Proti: Zmogljivosti umetne inteligence so trenutno le delno zanimive, segrevanje računalnika ob polni obremenitvi.