Težave operaterjev hrbteničnega omrežja ne bodo prizadele Slovenije
Tekom poletja sta kar dva ključna ponudnika hrbteničnih omrežij razglasila bankrot, kar se je sprva zdelo skoraj neverjetno, kazalo pa je tudi, da bi lahko imelo tragične posledice za celotni internetni promet. Popoln bankrot in celo občasne zatemnitve omrežja so doživeli pri KPNQwestu, lastniku največjega evropskega hrbteničnega omrežja, skupnega projekta nizozemskega operaterja KPN in ameriškega ponudnika dostopa do interneta Qwest Communications. Največje svetovno hrbtenično omrežje UUNet, ki sodi pod zloglasni WorldCom zaenkrat deluje brezhibno in mu kljub razglašenem bankrotu zaenkrat še ne grozi izklop.
Težave KPNQwesta so se začele spomladi, ko je konzorcij nekaterih največjih svetovnih bank, ki so KPNQwest kreditirale pri nakupih propadajočih konkurenčnih podjetij, zahteval nazaj svoj denar. Banke so obtožile podjetje, ki je takrat skrbelo za četrtino celotnega evropskega internetnega prometa, da so lagali glede podatkov o prihodkih in zahtevale pol milijarde dolarjev nazaj. Tako so podjetju pobrale ves obratovalni kapital in lastnikoma je preostal edinole stečaj ter poskus prodaje podjetja potencialnim partnerjem. Vendar pa vse skupaj ni šlo ravno kot po maslu, saj ni bilo denarja niti za plače zaposlenih. Ti so nato tudi zapustili delovna mesta in pustili omrežje, da se zruši. Za nakup posameznih delov podjetja se je nato odločil sam KPN, podružnice po nekaterih državah pa so pokupili drugi operaterji, tako da so dejansko propadle le tri od 14. Posledice pa zaradi tega niso nič manj katastrofalne, saj je že pred zlomom podjetje zapustila večina strank, ki pa so seveda poglaviten razlog za uspešnost.
Veliko KPNQwestovih strank je pridobil tudi UUNet, ki pa je sedaj sam v težavah. Zaradi WorldComovega bankrota je financiranje vzdrževanja omrežja vprašljivo, če jih pričnejo zapuščati stranke, pa lahko tudi njih doleti KPNQwestova usoda. Konkurenca, predvsem AT&T, ki ima v ZDA le nekoliko manjši tržni delež od UUNeta, je že pričela agresivno novačiti njihove stranke in pripravljati omrežje na povečanje kapacitet. Predstavniki AT&T-ja so celo dajali izjave, da je v primeru zatemnitve UUNeta, njihovo omrežje v tednu dni pripravljeno na prevzem vseh strank.
Ali lahko še kakšna zatemnitev KPNQwestovega omrežja in morebiten mrk UUNeta ogrozita tudi slovenske povezave v tujino, smo povprašali pri nekaterih slovenskih ponudnikih dostopa do interneta in dobili odgovore, da glede tega ni treba skrbeti, saj imajo vsi ponudniki dostopa, ki so se odzvali na naše vprašanje urejene redundančne povezave z operaterji hrbteničnih omrežij. Če bi sicer prišlo do globalnega zloma hrbteničnih omrežij, tudi Slovenija ne bo izvzeta, sicer pa so naši ponudniki dostopa do interneta povezani v svet preko večjega števila ponudnikov hrbteničnih omrežjih. Na SiOL-u so nam povedali, da imajo neposredne fizične povezave več omrežij, med drugim tudi UUNeta, poleg tega pa tudi lastne vrstniške povezave z operaterji iz sosednjih držav in držav bivše Jugoslavije. Pri SiOL-u nam niso hoteli povedati s katerimi operaterji razen z UUNetom sodelujejo, konkretnih imen pa tudi niso želeli omeniti drugi domači ponudniki dostopa do interneta.