Težave s hranjenjem podatkov
Pomnilniški sistemi za omrežno shranjevanje podatkov (SAN, NAS) bodo dozoreli v letih 2004-05, do takrat pa bodo podjetja uporabljala doslej uveljavljene metode shranjevanja podatkov kot so diskovni sistemi in tračne enote.
V naslednjih letih se bo količina podatkov, ki jih je treba shraniti, povečevala letno za 60-80 odstotkov, napovedujejo pri družbi Meta Trend. Tako se bodo potrebe po sistemih za hranjenje z letošnjih 4 TB v večjih podjetjih povečale na 16-23 TB v letu 2005. Če se bo še naprej nadaljeval 40-odstotni letni padec cen na gigabajt, bo treba v letu 2005 za en GB odšteti od le še 4 do 7 dolarjev (danes od 20 do 30 dolarjev). Iz vsega tega sledi, da morajo podjetja že zdaj paziti na stroške pri sistemih za hranjenje podatkov.
Zaradi več kot 20-letne povezanosti računalnikov mainframe in hierarhičnega upravljanja sistemov za hranjenje (HSM) podjetja še vedno uporabljajo izdelke kot so Tivoli Space Manager, Veritas Storage Migrator ali Legato OTG/HSM. HSM je prišel na trg, ko je bila strojna oprema draga, ljudje poceni, večina podatkov pa v datotečnih sistemih. Zdaj je ravno obratno, sistemi HSM pa so neuporabni pri podatkovnih bazah, v katerih je danes 70 odstotkov podatkov.
Zato prihajajo v ospredje programsko podprti mehanizmi za arhiviranje kot so iXOS, Princeton Softech ali STK Application Storage Manager. Izračuni kažejo, da bi soliden sistem za hranjenje skupaj z diskom v velikosti 9 TB stal približno 350 tisoč dolarjev. Analitiki pri Meta Trendu pravijo, da se nadzor stroškov zaradi večjih potreb po sistemih za hranjenje prične pri optimizaciji ljudi in postopkov. Tako eni kot drugi so vsako leto dražji. Cena za strojno opremo pa pada.