V svet vohunov prihaja umetna inteligenca
Za britansko obveščevalno službo GCHQ je inštitut RUSI (Royal United Services Institute) preučil, kako pomembna bo umetna inteligenca v prihodnost obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti. Ugotovili so, da ker napadalci čedalje pogosteje uporabljajo umetno inteligenco, bo moralo enako veljati tudi za vse tri britanske obveščevalne službe (GCHQ, MI5 in MI6). Pri tem pa umetna inteligenca sama po sebi ne bo dovolj, saj bo uporabna kot podpora človeškim strokovnjakom.
Prizori, kot smo jih videli v filmu Posebni poročilo (Minority Report), kjer je umetna inteligenca vnaprej napovedala, kdo bo storil kaznivo dejanje, na področju terorizma niso realistični. Kot poudarjajo v poročilu, so to veliko preredki dogodki, da bi imeli dovolj podatkov za analizo. Medtem so vlomi dovolj pogosti, da imamo o njih veliko podatkov in je možno statistično oceniti, kje je verjetno večja, je za prave teroristične akcije to precej teže.
Vseeno pa te ne pomeni, da je umetna inteligenca odveč. Napadalci jo namreč lahko uporabijo tako za na napade na digitalno varnost, (npr. za mutacije malwara in napade infrastrukture), na politično varnost (denimo izdelavo videoponaredkov (deepfakes) z namenom vplivati na javno mnenje) in fizično varnost (napadi na samovozeče avtomobile, semaforje itd.). V teh primerih bo umetna inteligenca lahko pomagala loviti takšne primere. Prav tako je uporabna za prebijanje skozi gore podatkov, da se lahko potem analitiki osredotočijo na pomembne.
Umetna inteligenca bo tako koristila na naslednjih področjih: avtomatizacija organizacijskih procesov, kibernetska varnost (analitika dogajanja na omrežjih v realnem času) in analiza (procesiranje jezika in prepoznava fotografij, filtriranje zbranega materiala, analitika obnašanja). V noben primeru pa ne bo šlo povsem brez ljudi.
Ob tem v poročilu poudarjajo, da bo zelo pomembna regulativa. Zagotoviti bo treba varovalke, ki bodo omejile posege v zasebnost na nujne in sorazmerne.