Vohuni tudi Francija

Afera Prism je sprožila plaz razkritij, kaj vse se prestreza in čemu vse se na internetu prisluškuje ter kdo vse to počne. Francoski časnik Le Monde trdi, da so z rokami v marmeladi zalotili tudi francosko obveščevalno službo, francoski premier pa se izvija, da to ni čisto res.

Francoski Generalni direktorat za zunanjo varnost (DGSE) naj bi namreč izvajal veliko prestrezanje prometnih podatkov, ki vključujejo tako komunikacijo prek mobilnih omrežij (telefonski klici, kratka sporočila) kakor tudi prek interneta. V vseh primerih naj bi DGSE zunaj zakona shranjeval prometne podatke za komunikacijo v Franciji in med francoskimi državljani in tujci. Že to je nezakonito, saj DGSE ne sme vohuniti za francoskimi državljani, problem pa je nekritično deljenje podatkov. Vse zbrane podatke naj bi DGSE na zahtevo širokogrudno delil s carino, uradom za preprečevanje pranja denarja, notranjo obveščevalno agencijo (DCRI) in še stremi drugimi agencijami.

Dva dni pozneje se je uradno odzval tudi francoski premier. Njegov tiskovni predstavnik Jean-Marc Ayrault je navedbe označil kot "netočne". Potrdil je, da več služb izvaja prestrezanje določenih podatkov zaradi varnosti, a da je dostop do njih zelo restriktiven. Mogoč je le ob odredbi Nacionalne komisije za nadzor nad obveščevalnimi agencijami (CNCIS).

Le Monde je še isti dan ponovil svoje stališče in se zavzel za večji nadzor nad močjo, ki jo je nad življenji državljanov pridobila vlada.

Trenutno imamo torej tri vlade, za katere je bolj ali manj znano, da prisluškujejo, vohunijo in prestrezajo daleč več podatkov, kot bi jih smele. Poleg ameriškega Prisma in francoskega DGSE je tu še britanska obveščevalna služba GCHQ, ki naj bi tesno sodelovala z NSA in izvajala zelo podoben program. V luči teh podatkov postane tudi precej jasno, zakaj ima Snowden tolikšne težave pri pridobivanju azila v EU. Kot kaže, ga bo sedaj sprejela Venezuela ali Nikaragva.