Z Xbox One optični diski še ne bodo izumrli

Microsoftova sprememba režima nakupovanja, izposoje in preprodaje iger v prihajajoči konzoli Xbox One, ki se je nenapovedano zgodila sredi preteklega tedna, je pomembnejša, kot se zdi na prvi pogled. Najprej je namreč želel Microsoft storiti korenit rez s preteklostjo in uvesti stroga pravila, ki so bila podobna DRM-ju. Konzola bi se morala vsakih 24 ur povezati z internetom, sicer iger ne bi bilo mogoče igrati, onemogočili pa bi tudi posojanje iger. Kdor bi želel igro igrati pri sosedu, bi se moral tam vpisati s svojim računom za Xbox Live. Posojanje optičnega medija ne bi zadostovalo, saj bi moral drugi uporabnik igro še vedno kupiti. S tem bi zatrli tudi nadaljnjo prodajo rabljenih iger, ki bi jo bilo mogoče izvesti le pri uradnih partnerjih (recimo GameStop v ZDA), založniki pa bi sami odločili, kolikšno ceno bi moral plačati kupec rabljene igre, kolikšen dobropis bi dobil prodajalec in koliko bi šlo vnovič založniku.

Predstavljamo si lahko, da je bil odziv igralske skupnosti silovit. Microsoftu ni ostalo drugega, kot da so svojo pozicijo obrnili za 180 stopinj in napovedali, da bo vse po starem. Torej, po novem velja – in to so uradne informacije – da bo Xbox One uporabljal stari režim iger, poznan iz Xbox 360. Povezava z internetom bo nujna le ob prvi nastavitvi konzole, potem pa ne več. Za igranje igre bo dovolj optični medij, zgodovina pa ne bo pomembna. To pomeni, da bo lahko igro vsakdo posodil, prodal, podaril itn.

Zakaj je Microsoft storil takšen obrat in kaj so želeli doseči na začetku? Nobena skrivnost ni, da si založniki želijo iz vsake igre in vsakega kupca iztisniti čim več. Prepoved nadaljnje prodaje je eden izmed načinov, kako to doseči. Igralci iger pa si po drugi strani želijo čim več novih naslovov, zato je razumljivo, da želijo rabljeno igro prodati in si tako znižati račun pri nakupu nove. Založniki bodisi ne razumejo ali nočejo razumeti, da denar od preprodaje iger ni izgubljen. Večina igralcev si zanj tako ali tako kupi novo igro (in mora za to še doplačati).

Cilj je seveda odpraviti optične medije. Prvi poskus je bila začetna politika na Xbox One, pa so se ljudje uprli. A Microsoft še vedno misli resno z digitalizacijo. Vse igre, ki jih bo mogoče kupiti na fizičnem mediju, bodo istočasno na voljo tudi prek spleta. Tako kupljenih iger seveda ne bo mogoče prodati dalje ali posoditi, bodo pa zlasti v odmaknjenih državah (sem sodi tudi Slovenija) na voljo takoj, medtem ko bodo zgoščenke nekaj časa potovale. In s tem bo Microsoft počasi in s korenčkom dosegel tisto, kar jim s palico ni uspelo.

Seveda pa niso za vse zaslužni uporabniki in njihov srd. Vprašanje je, kaj bi bil storil Microsoft, če jih ne bi povsem nadigral Sony. Ko so predstavili PlayStation 4, je ta popolnoma zasenčil Xbox One. Ni imel nobenih omejitev, ki jih je potem moral odstraniti tudi Microsoft, poleg tega pa je 100 dolarjev cenejši od Xboxa One, ne potrebuje interneta in ima zamenljiv trdi disk. To kažejo tudi prednaročila, kjer je popolnoma povozil Microsoftovo konzolo. Amazon je prodal dvakrat več PS4 kakor Xbox One, podobne številke pa so tudi pri igrah za konzoli.

Zaenkrat smo se izognili krasnemu novemu svetu. Ampak kot napovedujejo številni analitiki, se utegne čez tri leta oziroma ko bo izšla nova konzola, ta debata izkazati za preživeto. Pričakujemo lahko, da bodo takrat fizični nosilci resnično izumrli, posojanje iger pa z njimi.