Zemlja postaja planet starejših oseb

Staranje prebivalstva neposredno vpliva na zdravstvene sisteme, ki kar kričijo po spremembah. Novi IT-sistemi v zdravstvu bodo ključni element za zagotavljanje zdravstvene oskrbe, osredotočene na pacienta.

Gostujoče pero v MonitorPro 10/2019: Dejan Spasovski, Ineor

Svetovno prebivalstvo se stara. Skoraj vsaka država na svetu občuti rast števila in deleža starejših oseb, posebej starejših od 65 let, ta meja pa se še dodatno premika navzgor. Strokovnjaki OZN menijo, da bo v naslednjih desetletjih veliko držav zelo verjetno občutilo denarne in politične pritiske v zvezi z zdravstvenim sistemom, večinoma kot posledico rasti deleža starejše populacije. Zemlja bo kmalu postala planet starejših oseb, pri čemer najbolj izstopata Evropa in Severna Amerika. Razlog za staranje populacije ali dvigovanje meje mladosti, kakor vam je ljubše, se skriva v napredku v medicini in izboljšanju splošnih življenjskih pogojev. Staranje prebivalstva seveda neposredno vpliva na zdravstvene sisteme, saj so ti zaradi specifičnih zahtev zdravstvenega varstva starejših in povečanja števila kroničnih bolezni, povezanih s starostjo, vedno bolj obremenjeni. Po drugi strani pa zdravstveni sistem neposredno vpliva na kakovost življenja. In ker ljudje ne morejo biti problem, je problem seveda kakovost zdravstvenega sistema.

Specializacija bolnišnic

Ena od osnovnih nalog informacijskega sistema je nuditi celovito, učinkovito organizacijo, upravljanje in podporo poslovnemu modelu zdravljenja pacientov. To seveda ne velja samo za zdravstvene sisteme. V zdravstvu smo priče spremembi sistema, ki spreminja množico splošnih bolnišnic, v sistem, v katerem prevladujejo specializirane bolnišnice. Vsaka od njih nudi v največji meri tiste storitve, ki jih opravlja najbolje in za katere ima dovolj pacientov. S takšno ureditvijo največ pridobijo pacienti, saj so deležni (naj)boljših zdravstvenih storitev za svoje težave.

Ko razdalja ni ovira

Geografska oddaljenost zaradi dobrih komunikacijskih povezav ni več kritična točka zdravljenja, je pa pred zdravniki in pacienti ter zakonodajo nov izziv: zdaj je treba premagati ovire v izmenjavi podatkov, ki bo omogočala mobilnost pacientov. Pacient je lahko delno preiskan v eni ustanovi ter na podlagi izvidov napoten v drugo ustanovo, kjer so vsi njegovi podatki in diagnoza že na voljo osebju, ki jih potrebuje za izboljšanje njegovega zdravja.

Veliko manjših zdravstvenih težav bo moč odpraviti kar na daljavo – ob pomoči t. i. zdravstvenih klepetalnih robotov, ki bodo ob pogovoru s pacientom (in kopici informacij, ki jih imajo Zemlja postaja planet starejših osebo njem) lahko precej učinkovito in natančno postavili diagnozo ter predlagali zdravstvene ukrepe (denimo zamenjavo zdravila, povečanje/zmanjšanje doze, dodaten ukrep itd.).

Dojemati informacijske sisteme izključno kot orodje poslovnih, notranjih uporabnikov sistema, danes ni več zadovoljivo. Tudi zunanjim uporabnikom, torej pacientom, velja omogočiti (delni) dostop do sistema in pregled podatkov ter vpis novih. Podobno kot podjetja v drugih panogah na ta način opolnomočijo uporabnike, s tem ko jim omogočijo aktivno udeležbo pri prilagajanju ali razvoju. Še več, sodobni sistemi lahko številne podatke pridobijo samodejno. Tu je še tehnologija strojnega učenja, ki lahko za klasične primere bolezni in zdravljenja že zelo dobro predvidi vrednost določenih podatkov.

Za sodoben informacijski sistem v zdravstvu ni več dovolj, da služi zgolj podpori procesom, temveč mora postati osnovno orodje vseh deležnikov v procesu – ne le zdravstvenega osebja, ampak tudi pacientov, dobaviteljev, javne uprave ter ostalih, podatke pa mora pridobivati neposredno in v realnem času. Sodelovanje uporabnikov pri opredelitvi, razvoju procesov, vrednotenju in implementaciji zdravstvenega sistema je ključnega pomena.

Nov poslovni model zdravstva

Poslovni model zdravstva ima za cilj zagotavljanje zdravja vsem odjemalcem, zato mora biti ustrezno urejen dostop do podatkov. Ti morajo biti na voljo tistim, ki jih potrebujejo in so do njih upravičeni. Avtomatizacija in robotizacija ročnih, ponavljajočih se procesov naposled le postajata osnovna paradigma v zdravstvenem sistemu. Izboljšana IT- podpora pomeni neposredno izboljšanje zadovoljstva uporabnikov, torej pacientov, zdravstvenega osebja, dobaviteljev, države … Dober podporni sistem neposredno vpliva na motiviranost za delo, zato mora ponujati tudi možnost za izboljšavo kvalifikacij.

Brez standardizacije ne bo šlo

Standardizacija je ključnega pomena za sodobno zdravstvo. Tudi standardizacija podatkov in njihovega pomena oziroma prevod na skupni imenovalec. Pravilno zastavljeni procesi in standardna programska oprema ter standardizirani moduli, kadarkoli je to razumno in mogoče, omogočajo podlago za izmenjavo podatkov o pacientu in primerjalne teste, vzporeden organizacijski razvoj, interoperabilnost zdravstvenih ekip in razvoj kadrov zdravstvenih ustanov. V zdravstveni ustanovi, kjer so procesi in uporabniška izkušnja standardizirani, je namreč bistveno lažje skrbeti za paciente kakor tudi uvajati novo delovno silo ali opravljati prekvalifikacije oziroma premestitve kadrov ob spremenjenih zdravstvenih potrebah.