Po mnenju Boba Bradena, enega izmed inženirjev, ki so naredili protokol TCP/IP je internet 1.1.2003 praznoval >>resnično<<, dvajseto obletnico obstoja. Čeprav je od prvega zametka omrežja ARPAnet, ki je bil temelj današnjemu internetu minilo že 33 let, se Bradenu zdi pravi mejnik šele prvi januar 1983, ko so v omrežju ARPAnet protokol NCP zamenjali z današnjim protokolom TCP/IP.
Naslednik sedanjega Itaniuma 2, procesor z razvojnim imenom Madison, bo po vsej verjetnosti deloval s frekvenco 1,5 GHz, kar je 50% pohitritev glede na današnje izdelke. Ker bo poleg tega izdelan v 0,13 mikronski tehnologiji (v primerjavi z 0,18 mikronsko procesorja Itanium 2) bodo pri Intelu nanj lahko vgradili do dvakrat več predpomnilnika tretjega nivoja. Namesto 3 MB bo tega kar 6 MB.
Novo leto, nov virus. Tokrat je na pohodu nova različica Yaha, ki so jo poimenovali Yaha-M oziroma Yaha-K. Virus se tako kot predhodniki širi prek elektronske pošte v obliki okuženih pripetih datotek, izdaja pa se kot ohranjevalnik zaslonov. Nič novega, toda v manj kot enem dnevu so pri družbi MessageLabs, ki spremlja promet elektronske pošte na hrbteničnem nivoju zabeležili čez 7.000 okužb, več pa jih pričakujejo, ko se bodo ljudje vrnili iz novoletnih počitnic. K sreči virus Yaha ni nevaren za delovanje računalnika, je pa moteč zaradi povečanega prometa, ki ga povzroči na internetnih prehodih in povezavah. Proizvajalci protivirusnih programov že imajo zdravilo zanj.
Z novim zakonom bodo države EU prepovedale prodajo kartuš z barvilom za tiskalnike, ki imajo vgrajene >>pametna<< vezja za ugotavljanje avtentičnosti proizvajalca. Evropski parlament je enoglasno podprl novi zakon o recikliranju elektronskih naprav, tako da se bodo cene združljivih kartuš najverjetneje znižale. Očitek je bil tudi, da pametna vezja pogosto onemogočajo ponovno polnjenje kaset, čeprav tehnologija to omogoča.
Družba RLX, ki je eden od začetnikov tehnologije modularnih strežniških rezin, uspešno nadaljuje v smeri miniaturizacije strežniških modulov. Te dni so napovedali prodajo novih strežniških rezin s procesorji Crusoe družbe Transmeta, ki delujejo s taktom 1 GHz. V polico višine 3U je mogoče zložiti 24 novih rezin, ki so debele le 1,5 cm.
Združenje proizvajalcev računalniške in zabavne elektronike bo na sejmu Consumer Electronic Show prikazalo prve prototipe izmenljivih diskov, ki ustrezajo specifikaciji Information Versatile Disk for Removable usage (iVDR). Cilj novega standarda je skupna platforma, ki bi uporabnikom računalnikov in drugih elektronskih naprav omogočala preprosto in hitro dodajanje pomnilniškega prostora. S tem bi omogočili tako lažje nadgradnje sistemov, kot tudi izmenjavo podatkov med različnimi elektronskimi odjemalci.
Podjetje D-Link je kot prvo predstavilo brezžične omrežne naprave, ki podpirajo najnovejši brezžični standard 802.11g. Novi standard omogoča prenos podatkov s hitrostjo 54 Mb/s, obenem pa združljivost za danes najbolj razširjenim standardom 802.11b. Enako hitrost dosegajo namreč tudi naprave skladne z brezžičnim standardom 802.11a, vendar pri teh poteka komunikacija v frekvenčnem območju 5 GHz, kar zahteva dražje sestavne dele, odobritev za uporabo v tem frekvenčnem območju, hkrati pa te naprave niso združljive z danes večinskim 802.11b (delovno območje 2,4 Ghz).
IBM in Nokia sta napovedala, da bosta družno razvila varnostne rešitve za uporabo na naprednih mobilnih telefonih, ki temeljijo na Symbianovem operacijskem sistemu. IBM-ov oddelek za storitve (Global Services) bo postal sistemski integrator za Nokiine izdelke Mobile VPN za Symbian OS, ki omogočajo navidezne varne povezave med pametnimi telefoni in omrežji podjetij.
Pravni dogodek leta 2002 s področja računalništva je bil zagotovo proces zoper Microsoft, ki se je za korporacijo in najbogatejšega Zemljana končal uspešno. Sodnica Collen Kollar-Cotelly je razsodila, da je poravnava med Microsoftom in ameriškim pravosodnim ministrstvom v skladu z zakoni in ugotovljenimi kršitvami, pritožili pa sta se samo dve ameriški zvezni državi. Kljub vsemu to še ne pomeni konec pravnih ovir za Microsoft, saj je Microsoft zaradi svojega monopolističnega položaja še naprej pod budnim očesom sodstva, poleg tega pa ga protimonopolni sodni proces še čaka v Evropski Uniji, kjer je pod vprašanjem tudi njegov, zaenkrat sicer klavrn vstop na področje mobilne telefonije.
Družba Sun Microsystems je držala besedo, ki jo je dala ob prvi predstavitvi tehnologije InfiniBand, saj jo bodo uporabili v svojih bodočih strežnikih, pomnilniških napravah in programski opremi. Pričakujejo, da bodo s tehnologijo InfiniBand občutno izboljšali lastnosti omrežnih sistemov. Tehnologija InfiniBand omogoča izdelavo visoko-kvalitetnih stikal z majhnimi zakasnitvami in hitrost povezav od 2,5 Gb/s do 30 Gb/s. Maja 2002 je družba Intel nepričakovano odstopila od izdelave vezij za podporo Infinibandu in se vrnila k tehnologiji PCI Express, družba Microsoft pa je avgusta prenehala z razvojem sistemske podpore za InfiniBand, saj naj bi uporabniki raje uporabljali izboljšane različice obstoječih omrežnih rešitev Ethernet. Odločitev družbe Sun o nadaljnjem razvoju te tehnologije je torej lahko precej več kot le rešilna bilka za to tehnologijo.
Japonska vlada bo skupaj z nekaj podjetji v letu 2003 financirali projekt, s katerim naj bi nadomestili silicij z diamanti v elektronskih vezjih prihodnosti. Diamant ima namreč pred silicijem kar nekaj prednosti, ki obetajo bistveno večje zmogljivosti, kot današnja vezja.
V letu 2003 se nam obeta nov spopad za prevlado na strateško pomembnem področju elektronskih dokumentov med družbama Adobe in Microsoft. Danes je na tem področju Adobe nesporni vladar z okoli 500 milijoni izvodov programa Acrobat, vendar se Microsoft na to področje podaja z novo tehnologijo XDocs.
Po mnenju tajvanske raziskovalne družbe Market Intelligence Center (MIC) naj bi v letu 2003 proizvodnja prenosnih računalnikov prvič precej presegla povpraševanje. Po mnenju družbe MIC bodo imela samo tajvanska in kitajska podjetja v letošnjem letu zmogljivost proizvodnje 7,15 milijona prenosnikov na mesec ali 80 milijonov prenosnikov v celem letu.
Kljub sprva slabim napovedim najnovejše raziskave kažejo, da so kupci letos porabili skoraj 40% več denarja v internetnih trgovinah, kot v predprazničnem obdobju leta 2001. Po raziskavi družbe BizRate, ki v ZDA zbira podatke o prodaji v okoli 2000 trgovinah, so samo ameriški kupcu letos v internetnih trgovinah pustili 11,35 milijarde dolarjev, kar je nadvse spodbudna številka. Glavni razlog za tak uspeh je iskanje najnižje cene, tako da so med trgovci uspevali predvsem tisti, ki so lahko nudili dodatne ugodnosti, kot je na primer brezplačna dostava.
Pri podjetju Canesta trdijo, da bodo prvi predstavili >>tipkovnico<<, ki jo preprosto projeciramo na ravno površino pred mobilno napravo. Tovrstne prototipe smo sicer videli že na številnih sejmih, toda vse kaže, da so pri družbi Canesta s tehnologijo najdlje. Prve primerke optičnih in elektronskih vezij Canesta Keyboard Perception Chipset so tako že poslali izbranim OEM partnerjem, med katerimi so tajvanska in japonska podjetja.
Japonsko podjetje Mitusbishi Electrix je predstavilo polprevodniški laser, ki omogočil zapisovanje na nosilce DVD s hitrostjo 176 Mb/s, kar je ustreza vrednosti 16x. Novi laser naj bi bil nared za vgradnjo v zapisovalnike DVD v letu 2004, za delovanje pa bo pravil laserski žarek moči 200 mW, kar je precej več kot pri današnjih zapisovalnikih 2x (70 mW). Bodoči zapisovalniki naj bi tako nosilec DVD velikosti 4,7 GB posneli v manj kot 14 minutah, kar je štirkrat hitreje od današnjih najhitrejših enot. Prve vzorce bodo imeli na voljo junija 2003, do konca leta pa bi postopoma začeli z redno proizvodnjo in v letu 2004 prodali skupno že okoli 2 milijona kosov.
IBM je tik pred koncem leta 2002 sklenil 5 milijard dolarjev vreden posel za opravljanje računalniških storitev z ugledno ameriško banko in finančno institucijo J.P. Morgan Chase. Po dogovoru naj bi IBM prevzel okoli 4.000 zaposlenih in pogodbenih delavcev družbe J.P Morgan Chase, ti pa naj bi za naročnika opravljali niz računalniških storitev, vključno z vzdrževanjem, upravljanjem in razvojem informacijskih sistemov.
Micron je javno prikazal pomnilniško vezje, ki lahko shrani gigabit podatkov, kar je pomembno predvsem za področje strežnikov. Vezje, ki je v celoti narejeno v 0,11-mikronski tehnologiji in deluje pri napetosti 2,5 V podpira specifikacijo DDR SDRAM, z njim pa bo mogoče narediti pomnilniške module velikosti 4 GB. Novost, ki bo v prodajo prišla predvidoma v prvem polletju 2003, bo zanimiva predvsem za proizvajalce strežnikov, ki bodo lahko velike pomnilnike (več kot 8 GB) odslej izdelali z uporabo razmeroma majhnega števila modulov. Razmeroma majhne zmogljivosti današnjih pomnilniških modulov marsikje že ovirajo razvoj strežnikov, zlati najzmogljivejših, ki skrbijo za podatkovne zbirke. Micron za zdaj še noče govoriti o cenah.
Brezžična omrežna tehnologija, Linux in sporočilni sistemi bodo najbolj vroče tehnologije v letu 2003 menijo v raziskovalni družbi IDC. Po drugi strani pa pravijo, da se bodo IT storitve in dolgo pričakovana 64-bitna strežniška tehnologija še naprej soočale z začetnimi težavami, ki v letu 2003 ne bodo še presežene. Pri družbi IDC menijo, da bo moč v letu 2003 zopet opaziti povečano porabo na področju IT in telekomunikacijskih tehnologij, čeprav naj bi bila rast razmeroma majhna.
Po prvotnih načrtih naj bi pred koncem leta Microsoft predstavil svoj prvi paket za upravljanje s kupci (CRM), vendar so tik pred zdajci objavo novosti preklicali. Kot kaže, se je preizkušanje izdelka zavleklo, zato so si pri oddelku Microsoft Business Solutions vzeli dodane čas. Novi datum predstavitve še ni določen, vendar bo do tega zagotovo prišlo v prvih mesecih 2003.
Preko 500.000 uporabnikov slovenskega spletnega iskalnika Najdi.si, ki so v letu 2002 v iskalnik vpisali preko 72 milijona iskalnih poizvedb je izbralo internetne organizacije in osebnosti leta 2002. Na podlagi analize rezultatov iskanj so naslove internetnih osebnosti osvojili osvojili dr. Janez Drnovšek (politika), Bepop (glasbeniki) in Martin Strel (športniki), naslove internetnih organizacij leta pa Renault (avtomobilske znamke), Mobitel (mobilni operaterji), LDS (stranke), Banka Slovenije (gospodarstvo) in Hrvaška (tuje države). Slovenci smo v letu 2002 na iskalniku Najdi.si najbolj pogosto iskali internetne storitve (4.784.595 iskanj), nakupovanje (3.816.514), spolnost (3.545.616) in turizem (3.317.186). Najdi.si je največji slovenski spletni iskalnik, ki ga dnevno obišče preko 70.000 različnih uporabnikov in preko 400.000 mesečno. Lestvice vključujejo rezultate od 1. januarja do 20. decembra 2002.
V tretjem trimesečju leta 2002 se je svetovna prodaja kabelskih modemov povečala skoraj za 20 odstotkov na tri milijone enot. V enakem lanskem obdobju je bilo prodanih 2,5 milijona kabelskih modemov, ugotavljajo pri družbi Gartner. Širokopasovni dostop do interneta preko kabla je vse bolj priljubljen predvsem v Severni Ameriki, kjer naj bi se konkurenca pri prodaji kabelskih modemov kmalu zaostrila zaradi proizvajalcev iz Azije.
Strokovnjaki napovedujejo, da bo brezžični standard IEEE 802.11 ali Wi-Fi doživel širok sprejem na trgu v letu 2004. Industrija izdelkov Wi-Fi trenutno ustvarja prihodek v višini dveh milijard dolarjev, ki naj bi se v naslednjih letih z letno rastjo 30 odstotkov kmalu približal šestim milijardam dolarjev.
Silicon Integrated Systems (SiS), ki ima med tajvanskimi proizvajalci najboljše odnose z družbo Intel, je povsem na tiho kupilo licence za uporabo hipernitnosti v svojih sistemskih naborih. Novica se je povsem neopazno pojavili na spletni strani proizvajalca, kar je presenetilo celo najtesnejše partnerje, proizvajalce osnovnih plošč. Poleg družbe Intel bo tako tudi SiS lahko izdeloval sistemske nabore, ki bodo podpirali procesorje z vgrajeno tehnologijo hipernitnosti.
V krogih blizu obeh družb je moč v zadnjih dneh slišati, da se Microsoft kot kaže pripravlja na nakup družbe Macromedia, drugega največjega proizvajalca grafičnih programov in vse bolj strateškega ponudnika na področju spletnih tehnologij. Microsoft medna močno zanima tehnologija Flash, ki z vektorsko grafiko omogoča upodobitev dinamičnih in izredno bogatih uporabniških vmesnikov tudi prek razmeroma počasnih spletnih povezav.
V letu 2003 bomo priča zanimivemu boju na področju 64-bitnih podatkovnih strežnikov med podjetji IBM, Oracle in Microsoft. Že konec letošnjega decembra bo prvi udaril Oracle s 64-bitno različico strežnika Oracle 9i za Intelov Intanium2 na HP-jevi različici operacijskega sistema Unix, HP-UX. Različici za Linux in Windows bosta na voljo v začetku leta 2003.
Po napovedih družbe IDC naj bi se trg čipov za namizne in prenosne računalnike v letu 2003 povečal za devet odstotkov, potem ko je v letu 2001 upadel za dobrih 35 odstotkov, letos pa se razmere niso bistveno izboljšale. Na trgu, kjer srečamo procesorje in sistemske nabore, naj bi v letu 2003 ustvarili 39,4 milijarde dolarjev prihodkov (letos 36,2 milijarde). IDC-jeva napoved je bila objavljena skoraj hkrati z napovedmi dveh glavnih igralcev na trgu računalniških polprevodnikov Intela in AMD-ja o boljših prodajnih pričakovanjih v četrtem trimesečju.
Pri investicijski banki Goldman Sachs Group so se odločili raziskati priljubljenost operacijskega sistema Linux pri večjih ameriških podjetjih. Splošna ugotovitev je, da se položaj Linuxa krepi, njegova uporaba pa povečuje, čeprav gre še vedno za tehnologijo na začetni razvojni stopnji. Raziskava je zajela sto managerjev IT v podjetjih z letnim prihodkom od ene do deset milijard dolarjev.
Hollywoodski filmski mogotci so našli novega sovražnika na področju avtorskih pravic v zvezi z nosilci DVD, ki se ga želijo >>rešiti<< kar se da hitro. Zato so veliki studiji že malo po začetnem opozorilu vložili tožbo proti malem podjetju 321 Studios, ki svoje programa DVD Copy Plus in DVD X Copy prodaja v trgovinah po celotnem ozemlju ZDA. Oba programa v procesu kopiranja razbijata zaščito originalnih DVD-jev in s tem omogočata predvajanje filmov na kopijah, kar pa je prepovedano.
Vse več vodstev podjetij ugotavlja, da njihovi zaposleni izgubljajo ure in ure delovnega časa zaradi prezapletene programske opreme. Zaradi tega so se pri ameriškem Nacionalnem inštitutu za standarde in tehnologijo (NIST) odločili za uvedbo standarda Common Industry Format (CIF), ki omogoča objektivno preverjanje uporabnosti programske opreme.
