Ko so znanstveniki vesoljske agencije NASA ugotovili, da bodo morali reprogramirati vesoljsko sondo Voyager 1, so se znašli pred težko nalogo. Voyager 1 je namreč od Zemlje oddaljen 7,8 milijard milj, kar je dvakratna razdalja do planeta Pluton, odpovedovati pa je začel sistem za nadzor gibanja. Če bi sistem razpadel, Voyager 1 ne bi več pošiljal signalov proti Zemlji, ampak bi se izgubili nekje v vesolju. Voyagerjeva misija se je začela leta 1977, njen cilj pa je bil raziskati velikanske plinske tvorbe na zunanjem robu našega osončja. Ker je bil Voyager 1 tako oddaljen, je NASA-in signal za reprogramiranje potreboval 24 ur do tja in nazaj, čeprav je potoval s svetlobno hitrostjo. NASA si je pri celotni proceduri pomagala s sončnim senzorjem in sledilcem zvezd, poseg pa je bil uspešen. Tako Voyager 1 kot njegov dvojček Voyager 2 imata dovolj energije, da bosta lahko še 20 let potovala po vesolju - seveda, če bodo ves ta čas zdržali tudi njuni interni sistemi.