Microsoft načrtuje spremembe v svoji politiki licenciranja programske opreme, ki bodo vključevale tudi možnost najema programov. Namesto prodaje statičnih licenc bodo tako za posamezne programske pakete nudili tudi možnost nadgradenj s popustom sklenjenim s pogodbo za daljše obdobje, s čimer bo programska oprema pravzaprav postala servis.
Organizacija BSA, ki skrbi za interese proizvajalcev programske opreme in se aktivno bori proti piratiziranju programskih izdelkov je podala poročilo o svetovnih razmerah na tem področju za leto 2000. Po oceni BSA naj bi proizvajalci skupno po celem svetu lani izgubi 11,8 milijard dolarjev na račun piratskih kopij. Prvič po nekaj letih se stopnja piratiziranja ni znižala, ampak se je celo zvišala in sedaj predstavlja 37% vse programskih paketov v rabi. Največ priratiziranja je moč zaslediti v revnejših državah, na vrh je Vietnam s 97% piratske opreme, sledijo pa Kitajska, Indonezija, Ukrajina, Rusija, Libanon, Pakistan, Bolivija in druge. Po navedbah BSA naj bi bila stopnja piratiziranja v Sloveniji lani 61%, kar je znatno manj od leta 1999, ko so nam pripisali 70% in manj od povprečja v vzhodni Evropi (63%), toda precej več od povprečja v zahodni Evropi (34%) in ZDA (24%).
Visa je s številnimi partnerji razvila strojno in programsko opremo, ki omogoča terminalom POS, da lahko preberejo pametne kartice z vdelanim čipom. Programska oprema bo na voljo že konec letošnjega leta. Pri Visi pričakujejo, da bo 40 odstotkov trgovcev v naslednjih štirih letih zamenjali dosedanje terminale POS z novimi, saj bo doplačilo ob zamenjavi le simbolično (50 dolarjev). Visa je pri izdelavi nove tehnologije upoštevala standard EMV 1 in 2. Globalni standard za čip kartice EMV je rezultat skupnega projekta treh izdajateljev kartic: Europaya, Mastercarda in Vise.
Računalniškemu podjetju Computer Associates (CA) se je pri objavi neuradnih finančnih rezultatov za prejšnje leto prikradla napaka. Objavili so, da so ustvarili 230 milijonov dolarjev dobička, v resnici pa je dobiček za 140 milijonov dolarjev manjši. Do nenamerne napake je prišlo pri vpisovanju podatkov za tabelo, na CA pa je neljubi dogodek vrgel temno luč ravno v času, ko se podjetje pripravlja na nov sistem računovodstva.
Podjetje Dell je prvi proizvajalec, ki je spregovoril o podrobnostih prihajajočih strežnikov s prvimi Intelovimi 64-bitnimi procesorji Itanium. Po sedanjih načrtih naj bi Intel nove procesorje predstavil konec maja, prvi strežniki podjetja Dell, ki bodo nosili oznako PowerEdge 7150 pa bodo v prodaji že sredi poletja. Strežniki bodo vsebovali podporo za tja do štiri procesorje Itanium s takti 733 ali 800 MHz, do 64 GB velik sistemski pomnilnik in številne možnosti glede pomnilniških podsistemov in vmesnikov. Strežniki bodo sprva uporabljali operacijski sistem Linux, kmalu pa pride na vrsto 64-bitna različica Microsoftovega okolja Windows 2000.
Intel je predstavil nov mikroprocesor namenjen strežnikom in delovnim postajam, ki so ga imenovali preprosto Xeon. Novi izdelek je nastajal pod delovnim imenom Foster, izhaja pa iz istega projekta kot še dokaj novi procesor Pentium 4. Zanimivo, da se je Intel odločil pri novem procesorju odstraniti oznako Pentium 4 (Xeon), kot je to storil z predhodnikom novinca (Pentium III Xeon). Intel Xeon bo na voljo v več izvedbah s takti 1,4, 1,5 in 1,7 GHz, deloval bo s procesorju Rambus DRAM, podpiral pa bo sistemsko vodilo s taktom 400 MHz (v resnici dve dvojni voidli s taktom 200 MHz). Pravkar predstavljeni model bo vseboval v jedro vgrajen drugonivojski predpomnilnik velikosti 256 KB, v tretjem četrtletju pa se bodo pridružile različice s tretjenivojskimi predpomnilnikom velikosti 512 KB in 1 MB. Za delovanje potrebuje sistemski nabor Intel 860, namenjen pa je rabi v eno- in dvoprocesorskih sistemih. Cene se gibljejo med 268 dolarji za model s 1,4 GHz do 406 dolarji za najhitrejšo različico.
Podjetje RLX Technologies, ki ga je pred štirimi leti ustanovil eden od nekdanjih Comapq-ovih direktorjev Gary Stimac, je z IBM-om sklenilo sporazum o prodaji izredno tankih in majhnih strežnikov sistema 324, zasnovanih na procesorjih Transmeta Crusoe. Tudi podjetje Compaq je napovedalo skorajšnji začetek prodaje sorodnega izdelka, ki naj bi prav tako kot RLX 324 ponujal več procesne zmogljivosti na manjšem prostoru in z manjšo porabo energije za manj denarja.
Proizvajalec računalniške opreme 3com, se že nekaj časa otepa s posledicami zastoja v ameriškem gospodarstvu. Zaradi slabih poslovnih rezultatov (122,8 milijonov dolarjev čiste izgube v prvem četrtletju letošnjega leta), so že februarja začeli odpuščati 1.200 delavcev, s čimer so prihranili 500 milijonov dolarjev. Z napovedanim zapiranjem še 3000 delovnih mest predvsem v Singapuru, Veliki Britaniji, na Irskem in v ZDA pa naj bi proizvodne stroške zmanjšali za milijardo dolarjev. Vodilni v podjetju napovedujejo, da je to zadnji v vrsti drastičnih varčevalnih ukrepov za ohranitev podjetja, zunanji opazovalci pa svarijo pred možnostmi še dodatnega odpuščanja in opozarjajo, da utegne napovedano odpuščanje delavcev povzročiti padec kakovosti 3com-ovih izdelkov.
Cisco je tretje četrtletje končal z izgubo v višini 2,7 milijarde dolarjev. Večji delež te izgube (2,37 milijarde dolarjev) so prispevali stroški, ki so nastali ob prestrukturiranju, zmanjšal pa se tudi prihodek od prodaje. V primerjavi z lanskim primerljivim obdobjem so pri Ciscu ustvarili 4,73 milijarde dolarjev prihodka, kar je bilo za štiri odstotke manj kot lani, dohodki od prodaje pa so se v primerjavi s predhodnim trimesečjem znižali kar za petino. Brez stroškov in dajatev bi znašal Ciscov neto dobiček 230 milijonov dolarjev, lani pa so ga zabeležili skoraj petkrat več. Kljub krizi v sektorju IT Cisco napoveduje od 30- do 50-odstotno rast prihodkov v naslednjih treh do petih letih.
Zaradi prilagajanja vse ostrejšim pogojem na trgu računalniške opreme so morali v vodstvu japonskega podjetja računalniške opreme NEC potegniti nekaj ostrih potez. Poznavalci razmer pristavljajo, da je NEC-ovo opuščanje dela proizvodnih programov posledica vse hujšega pritiska tajvanskih in južnokorejskih proizvajalcev, kot sta Samsung in Hynix (prej Hyundai), ki že nekaj časa povečujeta tržni delež v omenjenem segmentu. Samsung je imel lani 20,1 odstotni delež svetovne prodaje LCD zaslonov in je bil edini med petimi največjimi, ki so v tem letu svoj tržni delež še povečali. NEC odstopa od proizvodnje LCD zaslonov za prenosne in namizne računalnike, ter bo prodal svojo tajvansko družbo Chi Mei Optoelectronics, zadržal pa bo proizvodnjo LCD zaslonov za mobilne telefone, za industrijsko uporabo in velike LCD zaslone z visoko ločljivostjo. Med ukrepi za konsolidacijo poslovanja so v NEC-u napovedali še odprodajo proizvodnje laserskih tiskalnikov podjetju Fuji Xerox ter prestrukturiranje proizvodnje polprevodnikov in pomnilnikov DRAM. Precej sprememb bo doživelo tudi vodstvo podjetja, okrog 700 delavcev v tovarni v Rosevillu v ZDA pa bo izgubilo delo.
Japonski podjetji Kosaido in Original Design razmišljata o razširjeni uporabi dvodimenzionalne črtne kode, ki je bila doslej namenjena predvsem slepim in slabovidnim. V črtno kodo, imenovano SP Code, ki meri 18 kvadratnih milimetrov in ima 1500 bytov pomnilniškega prostora, so s pomočjo programske opreme zapisali 800 besed. SP Code naj bi po načrtu avtorjev prilagali predvsem revijam in časopisom kot dodatek k besedilu. Do konca letošnjega leta bodo črtno kodo zmanjšali in ji povečali pomnilnik, na voljo pa bo izdelek z zmogljivostjo do dva tisoč besed v angleščini in kitajščini.
Kot kaže znamenit Forbesov seznam 400 najbogatejših na svetu, Bill Gates, razvpiti lastnik podjetja Microsoft, ni več najbogatejši Zemljan. Zaradi lanskega strmega padca vrednosti tako imenovanih tehnoloških delnic se je njegovo premoženje s prejšnjih 76,6 milijarde dolarjev zmanjšalo na >>borih<< 54,1 milijarde dolarjev. S okoli 65,3 milijarde dolarjev premoženja ga je na prvem mestu zamenjal ameriški trgovski magnat S. Robson Walton, lastnik svetovne mreže trgovin Wal-Mart. Tudi drugi znani računalniški bogataši so v lanskem vrtoglavem letu izgubili precej premoženja: Steve Ballmer in Paul Allen; Michael Dell, Ted in Norman Waitt, so med bolj znanimi >>izgubarji<<. Nenavadno visoko pa se je povzpel direktor Oracla, Larry Ellison, ki je svoje premoženje skoraj potrojil, s 11,7 milijarde dolarjev v letu 2001, na skoraj 29 milijard dolarjev in pristal pri dnu Forbesove lestvice dvajset najbogatejših Zemljanov.
Južnokorejska tovarna polprevodnikov, drugi največji proizvajalec računalniških spominskih čipov, ki je nastala iz Hyundai Electronics Industries, je napovedala odprodajo proizvodnje LCD zaslonov, s čimer želijo zmanjšati breme velikega dolga, ki so ga podedovali iz časov, ko so bili še del znanega južnokorejskega industrijskega giganta. Že aprila so pričeli odprodajati proizvodne zmogljivosti za ADSL in mobilne telefone, ter za 250 milijonov dolarjev nepremičnin.
Direktor podjetja Sun, Scott McNealy, dela le za osnovno plačo 100.000 dolarjev. Za posebno nagrado ob koncu poslovnega leta, ki je lani znašala 4,7 milijona dolarjev, pa se bo tokrat obrisal pod nosom. Podjetju ne gre najbolje. Prodaja njegovih izdelkov usiha že tretje četrtletje zapored, negativnim gibanjem pa še ni videti konca. McNealy se kljub temu še ni odločil za odpuščanje, tako kot v drugih računalniških podjetjih. To bo zadnji ukrep, ki se ga namerava lotiti, je napovedal na enem od sestankov vodilnih delavcev, prej bo raje uporabil najstrožje varčevalne ukrepe. Tako bodo v začetku julija večino vodilnih delavcev zaprosili, da si vzamejo dopust ali neplačano odsotnost.
Po že tretjem zaporednem četrtletju z nižjimi dobički od pričakovanj je vodstvo korporacije Hewlett-Packard sporočilo, da bo odpustilo kar 3000 delavcev, oziroma tri odstotke zaposlenih, poleg tega pa bodo zaposleni morali vzeti več neplačanega dopusta. Predsednica uprave HP Carly Fiorina je v izjavi napovedala, da tudi prihodnje četrtletje najbrž ne bo uspešno, čeprav se situacija v ZDA popravlja, vendar pa se je prodaja pričela zmanjševati v drugih regijah, predvsem Evropi.
Microsoft bo z združitvijo oddelkov za svetovanje in podporo izdelkom ustanovil svetovalno službo, ki bo po vsem svetu zaposlovala 13 tisoč ljudi. Število zaposlenih naj bi se vsako leto povečalo za 20 do 30 odstotkov. Microsoftov globalni svetovalni oddelek je odgovor na zahteve številnih vodilnih delavcev s področja informacijske tehnologije po neposrednem svetovanju in ne več preko Microsoftovih pogodbenih partnerjev, ki jih je 32 tisoč, združujejo pa več kot milijon strokovnjakov s certifikati. Svetovalni oddelek bo deloval kot samostojen profitni center, kar je novost pri Microsoftovem poslovanju.
Sony in IBM sta združila moči pri digitaliziranju 120 tisoč ur video posnetkov, ki jih je CNN ustvarjal v preteklih 21 letih. Projekt, s katerim so začeli leta 1999, naj bi se končal v petih do sedmih letih, stal pa bo 20 milijonov dolarjev. Digitalni arhiv je prednostno namenjen interni uporabi zaposlenih na CNN-u, pozneje pa bo ob plačilu verjetno dostopen tudi ostali zainteresirani javnosti. IBM bo za uresničitev projekta prispeval programsko opremo za zbirke podatkov, namenske programe za upravljanje z mediji in strojno opremo, Sony pa bo poskrbel za oblikovanje, prenos in združevanje video zapisov ter programsko opremo po meri.
Srebrno svetleče ohišje in barvni zaslon Compaq-ovega dlančnika iPaq, ki je prišel na trg lani aprila, je tako očaral kupce po vsem svetu, da tovarna le stežka zadovoljuje povpraševanje. Samo na Japonskem imajo za 600.000 do 700.000 neizpolnjenih naročil in razmerje med povpraševanjem in ponudbo se je povzpelo na 25:1, pravi generalni direktor Compaq-a Michael Capellas. S tajvanskim proizvajalcem računalniške opreme HTC so zato sklenili pogodbo za proizvodnjo 10 milijonov iPaq-ov letno. Povpraševanje po iPaq-ih se bo splačalo tudi tajvanski tovarni ST, s katero je HTC podpisal pogodbo za dobavo barvnih LCD zaslonov.
Izmed tehnologij xDSL se je, predvsem pri domačih uporabnikih, zaenkrat najbolj prijela izvedba ADSL, ki preko navadne telefonske žice omogoča hiter prenos podatkov v smer proti uporabniku. Za podjetja je veliko bolj zanimiva tehnologija SDSL, ki sicer omogoča hiter prenos podatkov v obe smeri, vendar ni povsem združljiva s trenutnim omrežjem, poleg tega pa hiter prenos podatkov deluje le na dokaj kratkih razdaljah. Tehnologija, od katere si vsi trenutno največ obetajo, se imenuje SHDSL (Symetrical High-Density DSL), omogoča pa prepustnost podatkov vse do 4,6 Mb/s v obe smeri, preko obstoječih telefonskih linij in z uporabo ojačevalnikov celo na razdaljah do 30 kilometrov med uporabnikom in bazno postajo. SHDSL bo že poleti na voljo v Evropi, v ZDA pa šele naslednje leto, med potencialne naročnike pa sodijo predvsem mala in srednja podjetja, ki nameravajo vpeljati navidezna zasebna omrežja, ali internetno telefonijo.
Izdelovalec omrežne opreme 3Com in izdelovalec varnostnih rešitev Secure Computing sta predstavila sistem požarnega zidu, ki temelji na sami omrežni kartici. Požarni zid, z vsemi določili o uporabnikovih pristojnostih, se nahaja v omrežni kartici, kamor ima dostop zgolj upravitelj omrežja preko strežnika Embedded Firewall Policy Serverja.
Po objavi četrtletnih poslovnih rezultatov, ki kažejo da je znano nizozemsko podjetje Philips v letošnjem prvem četrtletju zaslužilo kar za 91 odstotkov manj, kot v enakem lanskem obdobju (106 milijonov evrov čistega dobička letos in 1,14 milijarde evrov lani), so vodilni v podjetju napovedali ostre varčevalne ukrepe in odpustitev od šest do sedem tisoč delavcev. Investicijska vlaganja bodo skrčili ( z napovedanih 3,5 milijarde evrov na 2,5 milijarde ali še manj). Zaradi recesije ameriškega gospodarstva se bo položaj elektronske in telekomunikacijske industrije v prihodnje še slabšal, zato v Philipsu v naslednjem četrtletju pričakujejo izgubo.
Podjetje Caldera, z distribucijami OpenLinux in eServer eno izmed štirih največjih distributerjev Linuxa, je v Zagrebu organiziralo mednarodno konferenco partnerjev, na kateri je predstavilo svoje
Vodilno podjetje na področju oblikovanja, namiznega in spletnega založništva, Adobe Systems se bo vedno bolj osredotočalo na razne elektronske oblike založništva, kjer bo ključno vlogo odigral internet, je povedal predsednik uprave podjetja Bruce Chizen. Po njegovem mnenju bodo osnova za elektronsko založništvo standardi kot so HTML, XML in SMIL (synchronized multimedia integration language), sistem DRM za upravljanje z avtorskimi pravicami ter zapisi SVG (Scalable vector graphics) in Shockwave Flash za predstavitve večpredstavnih vsebin. Z izdelki kot so Acrobat, GoLive in InDesign, pa namerava Adobe obdržati vodilno mesto na vseh področjih elektronskega založništva ter prinesti vsebine na vse sedanje in prihajajoče naprave. Testna različica programa za branje elektronskih knjig E-book Reader za PalmOS je že na voljo, Adobe pa je sklenil partnerstva tudi s podjetji kot so Nokia, RealNetworks in Hewlett Packard.
Strokovnjaki iz kanadskega testnega laboratorija SecureXpert Labs so ugotovili, da je mogoče delovanje strežnika ISA (Internet Security and Acceleration Server) napasti na tri načine. Strežnik se ustavi, če deluje v načinu >>Web publishing<<, napadalec pa mu pošlje posebno zaporedje znakov. Enako se zgodi, če nekdo napade strežnik znotraj podjetja, tudi če ni vklopljena funkcija >>Web publishing<<. Strežnik slabo prenaša tudi elektronsko pošto, ki vsebuje poseben HTML zapis. V vseh primerih je treba strežnik znova zagnati. ISA Server 1.0 sicer deluje kot zaščitni strežnik, najeto omrežje ali spletni predpomnilnik. Microsoft je na svoji spletni strani že objavil navodila, kako odpraviti napako.
Sistema Stream Fountain 3030 in Stream Fountain 1010, ki so jo predstavili pri družbi Digital Fountain, sta namenjena hitrejšemu pretoku podatkov med datotečnim strežnikom in odjemalcem, med katera ju tudi namestimo. Napravi razbijeta podatke v pakete, ki vsebujejo podatke o celotni datoteki v obliki algoritmskih enačb. Vsak paket ima edinstveno obliko, ustvarjajo pa se tako dolgo, dokler odjemalec ne zmore ponovno zgraditi datoteke. Strežnik, ki želi prevzeti datoteko mora zbrati določeno število paketov v poljubnem zaporedju, pri čemer mu ni potrebno prevzeti vseh paketov, pač pa le toliko da lahko ponovno zgradi izvirnik. Temu služi majhen programski dodatek na odjemalcu, ki tok dekodira in datoteko potem posreduje predvajalniku ali operacijskemu sistemu. Model 3030 je na voljo za ceno 100.000 dolarjev, 1010 pa pride na trg v juniju za 40.000 dolarjev.
Podjetje PowerQuest je izdalo programsko opremo PowerManage Suite, ki omogoča vzdrževalcem manjših omrežij Windows NT in 2000 preprosto in zmogljivo nadziranje in upravljanje hrambe podatkov.
Sony in Hewlett-Packard, dva od treh največjih ponudnikov DDS tračnih enot, sta napovedala umik s področja enot, ki uporabljajo tehnologijo DDS, tretji, Seagate, pa je izjavil, da trenutno nimajo načrtov za prihodnjost.
Pri Hewlett Packardu so predstavili 19 novih strežniških naprav, namenjenih pretežno spletni strežbi, kot so gostitev spletnih strani, internetni predpomnilnik, upravljanje navideznih zasebnih omrežij (VPN) in predpomnilnik za vsebine v pretočnih zapisih. Strežniške naprave so gradniki internetne infrastrukture, ki dopolnjujejo strežniške rešitve, zanimive pa so predvsem zaradi nizke cene, preproste in hitre vključitve v obstoječi sistem ter nezahtevnega upravljanja, zaradi česar ni potrebno dodatno izobraževanje zaposlenih.
Po študiji podjetja IDC naj bi predvajalniki MP3 zamenjali druge prenosne naprave za poslušanje glasbe, vendar na tej poti obstaja še nekaj preprek. Osnovna težava, ki jo vidijo analitiki IDC naj bi bila v visokih cenah pomnilniških kartic, ki jih večina predvajalnikov uporablja za hrambo podatkov. Zato naj bi bili bolj uspešni prenosni predvajalniki zgoščenk, ki bodo podpirali tudi MP3 in podobne zapise. Ob padcu cen brezžičnih komunikacij, bi lahko postalo zanimivo tudi poslušanje glasbe iz interneta preko mobilnih telefonov in drugih mobilnih naprav. Študija predvideva, da se bo prodaja predvajalnikov stisnjene glasbe povečala iz 3,3 milijona lansko leto na 26 milijonov leta 2005. Po njihovem mnenju bo večina naprav prenosnih, za domače poslušanje stisnjene glasbe pa naj bi bili najbolj uporabljani osebni računalniki.Navkljub vsem polemikam okrog zaščite digitalne glasbe, pa analitiki menijo, da to ne bo ustavilo tržišča predvajalnikov in stisnjene glasbe nasploh, čeprav ne še ne vedo kakšna rešitev bi se lahko ponudila.
Izšla je nova različica programa Samba, ki računalnikom z nameščenim Linuxom omogoča posnemanje okolja Windows (posnema delovanje datotečnih in tiskalniških sttrežnikov), s tem pa skupno rabo datotek in upravljanje s tiskalniškimi opravili. Samba 2.2 predstavlja velik korak naprej in prinaša precej izboljšav, ki ji omogočajo >>gladko<< delovanje v omrežjih z Microsoftovimi operacijskimi sistemi. Nov je način vstopa v omrežje (single sig-on), ki ne zahteva posebnega nastavljanja, lahko se celo predstavi strežnik za avtentifikacijo (authentication source) za računalnike z Windows 2000. Nova različica tudi brez težav deluje v dodeljevanju uporabniških pravic za dostop do datotek na strežniku. Omogoča tudi samodejno pošiljanje potrebnih programov in gonilnikov za uporabo tiskalnika, ki ga posamezni računalniki potrebujejo.
