• WordPerfect 8 za Linux

    Od konca lanskega leta, ko je Corel objavil brezplačno različico WordPerfecta 8 za okolje Linux, je ta urejevalnik v svoj računalnik preneslo več kakor milijon uporabnikov. Ta podatek je po mnenju Corela najboljši dokaz, da tržišče Linux ni več majhno in da je strateška usmeritev družbe pravilna.

    Objavljeno: 29.5.1999
  • Microsoft se uveljavlja v mobilni telefoniji

    Microsoft ima jasne namene zavladati tudi pri brezžičnem dostopu v internet. To dokazuje nakup 4,25 % deleža operaterja mobilne telefonije Nextel Communications, vreden 600 milijonov dolarjev. Nextelove poslovne stranke bodo poslej imele možnost dostopa v internet prek mobilnih telefonov, Microsoft pa bo svoji programski opremi lažje utrl pot v nove naprave, svojemu omrežju MSN pa do večjega števila uporabnikov. V Microsoftu ocenjujejo, da bo že naslednje leto prodaja mobilnih telefonov presegla prodajo prenosnih računalnikov. Nextel in Microsoft bosta sodelovala tudi pri oblikovanju tehnologije brskalnikov za mobilne telefone. Zanimivo je, da Nextel že od februarja sodeluje z Microsoftovim tekmecem Netscape (sedaj enota ponudnika America Online) pri izvajanju podatkovnih storitev. Microsoftov novi poslovni dogovor bo obenem resna grožnja zavezi Symbian, ki z istim namenom združuje znane proizvajalce mobilnih telefonov Motorola, Ericsson in Nokia ter britanskega proizvajalca žepnih računalnikov Psion.

    Objavljeno: 28.5.1999
  • Cenejši internetni telefoni

    Polprevodniška tehnologija Phone-on-a-Chip omogoča izdelavo prilagodljivega čipa, ki ga bo proizvajalec Lucent začel tržiti proti koncu leta. Cena internetnih telefonskih naprav bo tako iz sedanjih 250 znižana na 150 dolarjev, saj po njihovih besedah največ tovrstnih naprav danes vsebuje pet čipov. V začetku bodo novi telefoni zahtevali dva čipa, z nadaljnjim razvojem tehnologije pa le še enega. Večanje števila funkcij na manjšem številu čipov je vodilni dejavnik pri pocenitvah naprav, kar se je zlasti izkazalo pri mobilnih telefonih.

    Objavljeno: 28.5.1999
  • Olivetti prevzema Telecom Italia

    Olivetti nadzoruje vedno večji delež Telecoma Italia in je postal njegov največji lastnik. Olivetti si je želel prevzeti dve tretjini nekdanjega telekomunikacijskega monopolista, naknadno pa so vodilni ljudje nekdanjega izdelovalca pisalnih strojev napovedali, da so se pripravljeni zadovoljiti že s 35 %. Sklenjeni sovražni prevzem pomeni tudi takojšnji odstop dosedanjega vodilnega človeka italijanskega Telecoma Franca Bernaba. Prvi človek Olivettija Roberto Colaninno ne skriva svojih želja, da bi prevzel krmilo Telecoma Italia. Namere nemškega Telekoma o združitvi s Telecom Italia tako postajajo vedno teže izvedljive. Tega se prav gotovo veseli France Telecom, ki bi ob morebitni združitvi na trgu telekomunikacijskih storitev precej izgubil na pomenu in moči. Avstrijska vlada prav tako ni kazala pretiranega navdušenja nad združevanjem, saj bi nesojena italijansko-nemška naveza nadzorovala pomemben del avstrijske stacionarne telefonije in še večji delež tamkajšnje mobilne telefonije. Združitvi nasprotuje tudi italijanska vlada, ki je zaskrbljena zaradi visokega (72 %) deleža nemške države v Deutsche Telekomu. Za primerjavo, italijanska vlada ima v svoji lasti le 3,4 % Telecoma Italia. Deutsche Telekom vendarle ostaja prisoten v Italiji, saj ima pomemben delež v novem operaterju stacionarne in mobilne telefonije Wind. Italijanski solastniki pa so nezadovoljni s poslovanjem Nemcev in so že sprožili nekaj pravnih postopkov zoper njih. Med posrednimi zmagovalci takega razpleta dogodkov bo nemški Mannesmann, operater nemškega GSM omrežja D2 in večinski lastnik četrtega avstrijskega koncesionarja mobilne telefonije tele.ring, ki bo okrepil svojo navzočnost na italijanskem telekomunikacijskem prizorišču. Olivetti bo zaradi prevzema Telecoma moral prodati svoj delež v podjetju Infostrada, ki se ukvarja s stacionarno telefonijo, prav gotovo pa se bo isto zgodilo tudi z njihovim deležem operaterja mobilne telefonije Omnitel, v obeh primerih pa naj bi kupec bil prav Mannesmann.

    Objavljeno: 23.5.1999
  • Oglaševanje v internetu

    Po izsledkih raziskave družbe Intermedia Advertising Solutions iz New Yorka se je število oglasov v svetovnem spletu v zadnjem letu povečalo za 90 %. Za oglaševanje je bilo porabljenih nekaj več kakor milijarda dolarjev. Med oglaševalci so še vedno v ospredju računalniška podjetja, vendar je njihov tržni delež padel iz 50,5 na 44,7 %. Po dejavnostih je največjo rast oglaševanja mogoče opaziti v medicini (387 %), prodajalcih (236 %) in turizmu (135 %). Oglaševanje je zelo koncentrirano, saj je 50 največjih spletnih strežnikov imelo skupno za okrog 965 milijonov dolarjev oglasov - kar 93 % vseh. Med podjetji so največ za oglase v internetu porabili Microsoft (35 milijonov dolarjev), IBM (29 milijonov dolarjev), Compaq (16 milijonov dolarjev), General Motors (13 milijonov dolarjev), sledijo pa Excite, Infoseek, AT&T, HP, Barnes&Noble in Datek Securities).

    Objavljeno: 20.5.1999
  • Optični nosilec s 40 GB

    Po 18 mesecih razvoja je podjetje Maxoptix najavilo novo tehnologijo za zapisovanje na magnetno-optične nosilce, ki obljublja precej večjo pomnilniško kapaciteto kakor v doslej uporabljenih izdelkih. Nova tehnologija z imenom Optical Super Density (OSD) bo omogočila shranjevanje do 20 GB podatkov na stran nosilca, to pomeni 40 GB, če uporabimo obe strani magnetno-optičnega nosilca. Z večjo gostoto zapisa so povečali tudi hitrost prenosa podatkov, ki zdaj lahko dosega 15 MB/s, poleg tega pa podpira neposredno prepisovanje podatkov (specifikacija LIM-DOW). Ob vsem tem so Maxoptixovi inženirji ohranili zanesljivost delovanja in hrambe podatkov, ki sta bili doslej glavni prednosti teh naprav. Zanimiva je tudi napovedana cena, saj naj bi novi rod enot predvidoma stal le okrog 700 dolarjev. Maxoptix je novo tehnologijo že predstavil v obliki delujočih prototipov, množično proizvodnjo pa napovedujejo za začetek naslednjega leta.

    Objavljeno: 20.5.1999
  • Reorganizacija Suna

    Podjetje Sun za poletje pripravlja reorganizacijo dela družbe, ki se ukvarja z razvojem in izdelavo programske opreme. Sedanje tri oddelke bodo združili v en sam oddelek, ki ga bo vodil Alan Baratz, dosedanji vodja oddelka za javo. Novi oddelek z imenom Software Products and Platforms Division se bo ukvarjal z razvojem jave, operacijskih sistemov Solaris in programske podpore za vgradne (embedded) sisteme.

    Objavljeno: 20.5.1999
  • CS.Gala

    Virusi se s skriptnimi jeziki postopoma širijo v vse več programov, ki vsebujejo avtomatizacijo. Strokovnjaki ruskega laboratorija Kaspersky Lab so našli prvi makro virus, ki okuži datoteke in se zna podvojiti v znanem risarskem programu Corel Draw. Novi virus "CS.Gala" je sicer razmeroma neškodljiv, vendar zna okužiti druge skriptne datoteke.

    Objavljeno: 20.5.1999
  • Intel Pentium III 550 in mobilni Celeron 366

    Intel je ponovno prenovil svoje družine procesorjev in predstavil hitrejše različice modelov Pentium III ter Celeron. Slednji so namenjeni rabi v prenosnih računalnikih. Prva novost je 550 MHz Pentium III, s čimer je ta model postal najhitrejši Intelov procesor v redni prodaji. Procesor ima enake lastnosti kakor dosedanji modeli Pentium III, le da je njegova frekvenca za 10 % višja. Precej višja je razlika med novim modelom in najhitrejšim 450 MHz procesorjem Pentium II. Pri procesorsko intenzivnih operacijah 3D je tako novinec hitrejši za do 108 % v primerjavi s prej omenjenim Pentiumom II. Priporočena cena novega modela je 744 dolarjev.

    Objavljeno: 19.5.1999
  • Red Hat Linux 6.0

    Podjetje Red Hat je, tako kakor je bilo napovedano, predstavilo novo različico distribucije operacijskega sistema Linux. Glavne novosti paketa Red Hat Linux 6.0 so podpora za večprocesorske sisteme, vključitev dveh grafičnih vmesnikov, izboljšave v podpori za strojno opremo, lažja namestitev ter novi spremni programi. Nova različica temelji na jedru Linux 2.2, tako da podpira datotečne strežnike z enim, dvema ali štirimi procesorji. Poleg tega so pri Red Hatu poskrbeli za podporo za diskovne krmilnike RAID in vročo zamenjavo diskov, s čimer so še izboljšali vlogo sistema kot operacijskega sistema za strežnike. Precej je izboljšana namestitev, ki vsebuje modul Red Hat Package Manager, s katerim hitro namestimo sistem na novo ali posodobimo dosedanje različice. Red Hat Linux 6.0 podpira tudi samodejno posodabljanje sistema prek svetovnega spleta. Podjetje prvič ponuja tudi brezplačno 30-dnevno podporo za namestitev sistema. Uporabniki novega sistema lahko izbirajo med dvema grafičnima vmesnika: Gnome in KDE. V paketu je tudi niz dodatnih programov za rabo v internetu, poslovnih in drugih programov. Med novejšimi omenimo Star Office, Applixware in IBM ViaVoice. Novost je tudi podpora za kartice PCMICA, kar nudi možnost uporabe sistema na prenosnih računalnikih. Cene novega sistema se gibljejo med 40 in 80 dolarji, na voljo pa je tudi na proizvajalčevem spletnem naslovu.

    Objavljeno: 19.5.1999
  • Novell BranchManager for NT

    Novell je orodja za povezavo omrežnih operacijskih sistemov Novell Netware in Windows NT združil v nov komplet, ki so ga poimenovali BranchManager for NT. Paket vsebuje odjemalec za imeniški sistem NDS for NT 2.01, orodje za razpečevanje namenskih programov ZENworks 1.1, nadzorniški dodatek ManageWise Agent for Windows 2.6 in sistem za zagotavljanje varnih povezav BorderManager Authentication Services 3.0. Komplet omogoča zelo tesno povezovanje okolji Netware in Windows NT pa tudi omrežno podprtih naprav, recimo omrežnih stikal družbe Lucent. Stane okrog 10.000 dolarjev za strežnik Windows NT in pet odjemalcev. Cena za dodatne odjemalce je 50 dolarjev.

    Objavljeno: 19.5.1999
  • Veliko prostora za malo denarja

    Ob vedno večjih diskih, med katerimi jih vse več presega velikost 10 GB in postoma celo 20 GB, se pojavljajo težave z izdelavami varnostnih kopij. Optični nosilci so v večini primerov dragi, obenem pa precej manjši od diskov, s tem pa manj primerni za avtomatizirano varovanje podatkov. Tračne enote s takimi velikostmi so na voljo, vendar so bile doslej cene precej visoke. Rešitev ponuja podjetje OnStream. Nedavno so začeli prodajati dva nova izdelka z veliko prostora za podatke in razmeroma nizko ceno. Tračna enota SC30 nudi prostor za 30 GB podatkov na kaseto ob uporabi stiskanja podatkov. Na voljo je v izvedbah z vmesniki EIDE in SCSI ali kot zunanja enota za priključitev prek vzporednega vmesnika, cene pa se gibljejo med 300 in 500 dolarji. Kdor potrebuje še več, si lahko omisli enoto SC50, ki zmore shraniti na eno kaseto do 50 GB podatkov. Enota je na voljo z vmesnikom SCSI, stane pa 700 dolarjev. Cene trakov so 40 dolarjev za kaseto s 30 GB in 50 dolarjev za tako s 50 GB. Tračne enote uporabljajo tehnologijo ADR (Advanced Digital Recording), ki so jo razvili pri Philipsu, med posebnosti pa sodi sistem, ki preverja pravilnost zapisa podatkov med samim zapisovanjem. Veliko zmogljivost dosegajo z zapisovanjem podatkov v osem ločenih podatkovnih kanalov. Tračne enote uporabljajo mehanizem s spremenljivo hitrostjo vrtenja traku, kar blagodejno vpliva na trajnost podatkovnih trakov, zna pa se tudi prilagoditi hitrosti prenosa podatkov med računalnikom in enoto. Hitrost zapisovanja se tako giblje med 60 do 120 MB na minuto.

    Objavljeno: 19.5.1999
  • Kako nevarni zvočniki

    Podjetje Jerovšek Computers je včeraj sklicalo novinarsko konferenco, na kateri so pojasnili vse zaplete in dogodke v zvezi s "smrtno nevarnimi zvočniki". Podali so kronologijo dogajanja in pojasnili svoje poteze, s katerimi skušajo vsaj nekoliko popraviti storjeno poslovno napako. Na novinarski konferenci je bil prisoten tudi direktor SIQ Igor Likar, ki je ponovno povedal strokovne utemeljitve, zakaj zvočniki ne ustrezajo standardu, odgovarjal pa je tudi na vprašanja iz javnosti.

    Objavljeno: 19.5.1999
  • Podvodna komunikacijska omrežja

    Projekt Oxygen obsega načrte za svetovno omrežje podvodnih optičnih kablov. Prva faza omrežja, ki naj bi jo končali do sredine leta 2003, zajema 168 tisoč kilometrov optičnih kablov s 96 vstopnimi kopenskimi točkami v 75 državah. Ocenjena prepustnost podvodnega dela omrežja naj bi dosegala tudi 2560 Gb/s. Omrežje bodo začeli postavljati že letos, prve hrbtenice pod Atlantskim in Tihim oceanom pa naj bi začele delovati čez dve leti. V prestolnici Združenih držav Amerike je potekalo drugo letno informacijsko srečanje tega projekta. Povabilu se je odzvalo 440 udeležencev, predstavnikov 275 operaterjev iz 115 držav, ki so se lahko seznanili z najnovejšimi tehničnimi in komercialnimi podatki o bodočem omrežju.

    Objavljeno: 18.5.1999
  • Delnice Delta Three bodo naprodaj

    RSL Communications bo predvidoma v drugi polovici leta dal v javno prodajo petinski delež podružnice za internetno telefonijo Delta Three. Menijo, da je sedaj pravi čas za prodajo delnic ponudnika internetne telefonije, saj le-ta ne povezuje več le osebnih računalnikov temveč tudi običajne telefonske naročnike, kakovost pogovora po internetnih povezavah pa je že primerljiva s tisto na najboljših mobilnih telefonih. RSL Communications ima pravni sedež v mestu Hamilton na Bermudskih otokih, izvršilni sedež pa v New Yorku; prodajajo telefonske in internetne storitve po vsem svetu. Vodilni mož družbe RSL je Leonard Lauder, ki ima isti položaj hkrati tudi pri največjem ameriškem izdelovalcu kozmetike Esteé Lauder. Delta Three je izraelsko podjetje s sedežem v Jeruzalemu, ki svoje storitve internetne telefonije prav tako ponuja po vsem svetu.

    Objavljeno: 18.5.1999
  • Novi operaterji pri severnih sosedih

    Madžarska je februarja objavila razpis za tretjega in četrtega operaterja mobilne telefonije. Koncesija bo veljavna 15 let in bo stopila v veljavo pol leta po podpisu koncesijske pogodbe za omrežje GSM 900 in za GSM 1800. Pričakujejo, da bodo tako spodbudili tržno tekmo na Madžarskem in povečali število tamkajšnjih uporabnikov GSM s sedanjega milijona (10 % prebivalstva) na dva milijona in pol. Zanimanje za razpis je kar veliko, zato se je oblikovalo več podjetij, ki se nameravajo prijaviti. AirTouch Europe, enota največjega ameriškega operaterja mobilne telefonije AirTouch Communications, bo imela največji delež v podjetju, katerega lastniki bodo še nemški RWE Telliance, Antenna Hungaria in madžarska pošta. Američani imajo delež v telekomunikacijah 13 držav, Madžarsko pa vidijo kot pravo priložnost za vstop v Srednjo in Vzhodno Evropo.

    Objavljeno: 18.5.1999
  • AT&T sklenil nakup IBM-ovega svetovnega komunikacijskega omrežja

    IBM Global Network ne obstaja več. Ko je zanj poldrugi mesec pred načrtom največji ameriški telekomunikacijski operater AT&T odštel 5 milijard dolarjev, so ga preimenovali v AT&T Global Network Services. AT&T bo tako postal glavni ponudnik telefonskih storitev za IBM, IBM pa bo naslednjih 10 let urejal plačilne liste, ugodnosti in naročila za telekomunikacijskega velikana - kar naj bi bilo vredno 4 milijarde dolarjev. AT&T bo okrepil storitve prenosa podatkov in dostopa v internet velikim poslovnim strankam, ena izmed posledic nakupa pa je ta, da bodo nekateri zaposleni zamenjali delodajalca. Tri tisoč uslužbencev ameriškega IBM bo po novem delalo v AT&T, dva tisoč pa se jih bo iz AT&T preselilo v IBM.

    Objavljeno: 18.5.1999
  • 3dfx Voodoo3 3500 TV

    Podjetje 3dfx nadaljuje s predstavitvijo novih grafičnih kartic, zgrajenih na podlagi najmočnejšega grafičnega procesorja Voodoo3. Zadnja novost je grafična kartica Voodoo3 3500, ki ima poleg priznanega pospeševalnika 3D vgrajen tudi TV in radijski sprejemnik ter podporo za odkodiranje posnetkov DVD. Kartica vsebuje 183 MHz procesor Voodoo3, na voljo pa je v izvedbah za vodila PCI in AGP. RAMDAC s pasovno širino 350 MHz in 16 MB velik pomnilnik zagotavljata ločljivost do 2046 x 1536 pik. Kartica vsebuje video izhod in vhod (kompozitni in S-Video), priložena pa je tudi programska oprema VisualReality. Cena kartice je 250 dolarjev.

    Objavljeno: 14.5.1999
  • Cyrix zmanjšal proizvodnjo procesorjev

    Cyrix, ki je od leta 1997 v lasti družbe National Semiconductors, bo nehal izdelovati procesorje za računalnike PC - razen integriranih modelov MediaGX. National Semiconductors je nepričakovano odločitev sprejel po zelo slabem finančnem obdobju, ki je dodatno oslabil družbo, predvsem pa zmanjšal možnosti za razvoj in tekmovanje na trgu. Zato so se odločili, da bodo opustili nadaljnji razvoj in proizvodnjo vseh Cyrixovih procesorjev z izjemo modela MediaGX, ki je razmeroma uspešen pri internetnih sprejemnikih, igralnih konzolah in lahkih prenosnikih. National Semiconductors bo še naprej proizvajal analogne procesorje, ki jih je delal pred nakupom Cyrixa. Odločitev tudi pomeni, da bo družba odpustila približno 550 zaposlenih, predvsem iz proizvodnje.

    Objavljeno: 14.5.1999
  • IBM WorkPad z50

    Po razmeroma dolgem odlašanju je IBM predstavil svoj prvi prenosni računalnik z okoljem Windows CE. Lahki prenosnik WorkPad z50 je namenjen predvsem uporabnikom, ki na poti potrebujejo preprost računalnik in možnost prebiranja elektronske pošte. Računalnik je velik približno toliko koliko mini prenosniki, debel je le okrog 2,5 cm in tehta 1,2 kg. Poganja ga 131 MHz procesor, vsebuje 16 MB RAM (razširljiv na 48 MB) in 20 MB ROM. Barvni zaslon s pasivno matriko po diagonali meri 8,2 palcev, tipkovnica pa je zelo podobna tistim iz prenosnikov ThinkPad. Tako kakor večji IBM-ovi prenosniki ima vgrajeno krmilno palico TrackPoint, tipke pa dosegajo 95 % običajne velikosti. V računalnik so vgrajeni tudi modem s hitrostjo 33,6 Kb/s, nabor drugih vmesnikov in dodatni programi. WorkPad z50 bo sprva naprodaj le v ZDA za okrog 1000 dolarjev.

    Objavljeno: 14.5.1999
  • Novellove novosti

    Novell za naslednje leto načrtuje kar tri nove različice omrežnega operacijskega sistema Netware. S tem naj bi se še bolj oddaljili od nekdanjega splošnega pojmovanja, da je Netware zgolj datotečni in tiskalniški strežnik. Prva bo prišla na vrsto različica z delovnim imenom Cobra, ki bo vsebovala predvsem razširitve spletne strežbe. Sledila bo različica 6-pack, pod katero nastaja precej zmogljivejše jedro s podporo za več procesorjev. Nazadnje pa pride na vrsto še Modesto, različica operacijskega sistema, prirejena za 64-bitni procesor Intel Merced. Prve razvojne različice Cobre lahko pričakujemo že konec junija, poleg spletnega strežnika Netscape Enterprise Server pa bo vsebovala tudi spletni datotečni sistem in orodja za nadzor ter upravljanje strežnika prek spletnega brskalnika. 6-pack bo v razvojno obdobje prišel konec poletja, prinesel pa bo podporo za osemprocesorske strežnike, podporo za do 64 GB pomnilnik in nov modul Novell Storage Services za omrežno priključene pomnilniške naprave (SAN). Pričakujemo lahko tudi nekaj novosti v imeniškem sistemu NDS. Novell pod projektom z imenom iChain razvija imeniški sistem, namenjen za rabo v elektronskem trgovanju. Že kmalu pa pride na vrsto nova različica paketa Netware, namenjena majhnim in srednje velikim podjetjem. Netware Small Business Suite 5.0 bo izpeljan iz različice Netware 5.0, zamenjal pa bo dosedanji paket Netware for Small Business 5.0.

    Objavljeno: 14.5.1999
  • Creative Blaster CD-RW 4224

    Creative Labs je po uspešni prodaji bralnikov in kompletov DVD-ROM posegel tudi med zapisovalnike CD-RW. Nedavno so najavili novo enoto Blaster CD-RW 4224, ki omogoča zapisovanje na navadne in izbrisljive nosilce. Enota omogoča zapisovanje na plošče CD-R s hitrostjo 4x ter plošče CD-RW s hitrostjo 2x. Branje podatkov poteka s 24x hitrostjo. Proizvajalec enoti prilaga programsko opremo Nero Bruning ROM 4.0 in komplet za paketno zapisovanje Prassi abCD. Cena nove enote je v ZDA okrog 230 dolarjev.

    Objavljeno: 14.5.1999
  • Internet vedno cenejši (drugje)

    Freeserve je od septembra lani pridobil čez milijon uporabnikov v Veliki Britaniji in tako postal največji tamkajšnji ponudnik interneta. Nič čudnega, saj ponujajo brezplačen dostop, dohodek pa načrtujejo s prodajo oglasnega prostora in spletnega prostora elektronskim trgovinam.

    Objavljeno: 12.5.1999
  • Ostri odzivi na namene Deutsche Telekoma

    Reakcije, ki jih je izzvala napoved Deutsche Telekoma o združitvi s Telecomom Italia, so vse prej kakor pozitivne. Že nekaj ur po uradni napovedi združitve se je z ostrimi besedami oglasil France Telecom. V njihovem sporočilu zasledimo tudi neke vrste grožnjo, saj so izjavili, da "jim razvoj dogodkov daje širši prostor za odkrivanje novih mednarodnih strateških možnosti". Francosko podjetje meni, da je nemška poteza brez predhodnega dogovora med njima očitna kršitev njunega mednarodnega sodelovanja. Predvsem se to nanaša na podjetje Global One, katerega del je tudi ameriški Sprint.

    Objavljeno: 12.5.1999
  • EU podpira elektronske podpise

    Ministri za telekomunikacije članic Evropske Unije so podprli smernice o elektronskih podpisih kot del prizadevanj za vzpostavitev transnacionalnega elektronskega trgovanja. Smernice postavljajo zakonske okvire za elektronske podpise za ustvarjanje združljivosti med sistemi. Eno izmed določil družbam, ki ponujajo storitve, povezane z elektronskimi podpisi, jamči, da jim ne bo treba pridobivati soglasij posameznih vlad.

    Objavljeno: 12.5.1999
  • Vstop mobilne telefonije v Irak

    Iraško ministrstvo za promet in zveze je objavilo, da bodo do konca maja mobilni telefoni na voljo tudi v Iraku. To je nov dokaz, da se tudi ta dežela počasi odpira za telekomunikacije. Poteza je sledila odločitvi iraške vlade, da pogodbo za obnovo iraškega telekomunikacijskega omrežja sklene s francoskim Alcatelom.

    Objavljeno: 12.5.1999
  • Milijarda pošiljk g-pošte mesečno

    G-pošta (g-mail) je postalo uveljavljeno ime za tekstovna sporočila GSM. Ne gre le za sporočila SMS med uporabniki, temveč predvsem za storitve, ki na zaslone mobilnih telefonov posredujejo poročila o aktualnih dogodkih, razmerah na cestah, borzi in še veliko več. Združenje GSM Association je ocenilo, da bo v mesecu maju dostavljena milijarda G-mail pošiljk, njihovo število pa bo do konca leta pristalo na 1,5 milijarde mesečno. Na nedavnem srečanju v Helsinkih so sklenili oblikovati delovno skupino, ki bo združevala izkušnje operaterjev GSM s področja tekstovnih in podatkovnih storitev. Na podlagi teh bi uvajali nove podatkovne standarde s poudarkom na združljivosti in razvijali sledenje tudi pri podatkovnih storitvah. Njihovi nameni so v skladu s trendi, ki napovedujejo, da bo delež negovornih storitev v telefoniji GSM hitro naraščal.

    Objavljeno: 12.5.1999
  • Slovenija bo priznala evropske A-teste

    Minister za promet in zveze Anton Bergauer bo ta teden podpisal uredbo, po kateri za priključitev telefonov GSM v slovenska omrežja domači atest ne bo več potreben. Z drugimi besedami, veljal bo evropski atest. Trenutno veljavno zakonodajo in natančne zahteve glede slovenskega atesta telefonov GSM, je bilo mogoče tolmačiti na različne načine, nova uredba pa bo odpravila vse dvome.

    Objavljeno: 10.5.1999
  • SiOL za varnost

    Pri Siolu, ki je formalno poslovna enota Telekoma Slovenije in največji ponudnik dostopa v internet, so sklenili poskrbeti za večjo varnost. Tako od 1. junija ne bo več mogoč večkratni istočasni dostop uporabniškega priključka. Zanimivo je, da so še junija lani, ob kraji Siolovih uporabniških imen, na mnoge pripombe, da bi bila varnost precej večja, če bi imeli že tedaj dovoljen le en istočasni prostop, tako kot ga ima večina drugih ponudnikov v Sloveniji, pri Telekomu trdili, da so se za tako možnost odločili zato, da bi bili bolj prijazni do uporabnika.

    Objavljeno: 30.4.1999
  • Povezovanje bank za lažje elektronsko trgovanje

    Osem izmed največjih svetovnih bank je ustanovilo skupno podjetje Identrus, ki bo skrbelo za lažje povezovanje med različnimi bančnim sistemi in s tem pospešilo ter poenostavilo medbančno komunikacijo pri elektronskem trgovanju. Družbo Identrus so ustanovile banke Bank of America, ABN AMRO, Bankers Trust, Barclays Bank, Chase Manhattan, CitiBank, Deutche Bank ter Hypo Vereinsbank. Identrus bo strankam med drugim podeljeval certifikate, s katerimi bodo lahko poleg storitev matične banke dostopali do storitev drugih članic združenja. Trenutno podpirajo certifikate Certco, Entrust in ValiCert, v pripravi pa so tudi drugi.

    Objavljeno: 30.4.1999
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji