• Možnosti dvodimenzionalne črtne kode

    Japonski podjetji Kosaido in Original Design razmišljata o razširjeni uporabi dvodimenzionalne črtne kode, ki je bila doslej namenjena predvsem slepim in slabovidnim. V črtno kodo, imenovano SP Code, ki meri 18 kvadratnih milimetrov in ima 1500 bytov pomnilniškega prostora, so s pomočjo programske opreme zapisali 800 besed. SP Code naj bi po načrtu avtorjev prilagali predvsem revijam in časopisom kot dodatek k besedilu. Do konca letošnjega leta bodo črtno kodo zmanjšali in ji povečali pomnilnik, na voljo pa bo izdelek z zmogljivostjo do dva tisoč besed v angleščini in kitajščini.

    Objavljeno: 27.5.2001
  • Bill Gates ni več najbogatejši Zemljan

    Kot kaže znamenit Forbesov seznam 400 najbogatejših na svetu, Bill Gates, razvpiti lastnik podjetja Microsoft, ni več najbogatejši Zemljan. Zaradi lanskega strmega padca vrednosti tako imenovanih tehnoloških delnic se je njegovo premoženje s prejšnjih 76,6 milijarde dolarjev zmanjšalo na >>borih<< 54,1 milijarde dolarjev. S okoli 65,3 milijarde dolarjev premoženja ga je na prvem mestu zamenjal ameriški trgovski magnat S. Robson Walton, lastnik svetovne mreže trgovin Wal-Mart. Tudi drugi znani računalniški bogataši so v lanskem vrtoglavem letu izgubili precej premoženja: Steve Ballmer in Paul Allen; Michael Dell, Ted in Norman Waitt, so med bolj znanimi >>izgubarji<<. Nenavadno visoko pa se je povzpel direktor Oracla, Larry Ellison, ki je svoje premoženje skoraj potrojil, s 11,7 milijarde dolarjev v letu 2001, na skoraj 29 milijard dolarjev in pristal pri dnu Forbesove lestvice dvajset najbogatejših Zemljanov.

    Objavljeno: 27.5.2001
  • Podjetje Hynix preureja proizvodnjo

    Južnokorejska tovarna polprevodnikov, drugi največji proizvajalec računalniških spominskih čipov, ki je nastala iz Hyundai Electronics Industries, je napovedala odprodajo proizvodnje LCD zaslonov, s čimer želijo zmanjšati breme velikega dolga, ki so ga podedovali iz časov, ko so bili še del znanega južnokorejskega industrijskega giganta. Že aprila so pričeli odprodajati proizvodne zmogljivosti za ADSL in mobilne telefone, ter za 250 milijonov dolarjev nepremičnin.

    Objavljeno: 27.5.2001
  • Bajni zaslužki so preteklost

    Direktor podjetja Sun, Scott McNealy, dela le za osnovno plačo 100.000 dolarjev. Za posebno nagrado ob koncu poslovnega leta, ki je lani znašala 4,7 milijona dolarjev, pa se bo tokrat obrisal pod nosom. Podjetju ne gre najbolje. Prodaja njegovih izdelkov usiha že tretje četrtletje zapored, negativnim gibanjem pa še ni videti konca. McNealy se kljub temu še ni odločil za odpuščanje, tako kot v drugih računalniških podjetjih. To bo zadnji ukrep, ki se ga namerava lotiti, je napovedal na enem od sestankov vodilnih delavcev, prej bo raje uporabil najstrožje varčevalne ukrepe. Tako bodo v začetku julija večino vodilnih delavcev zaprosili, da si vzamejo dopust ali neplačano odsotnost.

    Objavljeno: 26.5.2001
  • HP odpušča delavce in znižuje stroške zaradi nizkih dobičkov

    Po že tretjem zaporednem četrtletju z nižjimi dobički od pričakovanj je vodstvo korporacije Hewlett-Packard sporočilo, da bo odpustilo kar 3000 delavcev, oziroma tri odstotke zaposlenih, poleg tega pa bodo zaposleni morali vzeti več neplačanega dopusta. Predsednica uprave HP Carly Fiorina je v izjavi napovedala, da tudi prihodnje četrtletje najbrž ne bo uspešno, čeprav se situacija v ZDA popravlja, vendar pa se je prodaja pričela zmanjševati v drugih regijah, predvsem Evropi.

    Objavljeno: 26.5.2001
  • Microsoft ustanavlja globalno svetovalno službo

    Microsoft bo z združitvijo oddelkov za svetovanje in podporo izdelkom ustanovil svetovalno službo, ki bo po vsem svetu zaposlovala 13 tisoč ljudi. Število zaposlenih naj bi se vsako leto povečalo za 20 do 30 odstotkov. Microsoftov globalni svetovalni oddelek je odgovor na zahteve številnih vodilnih delavcev s področja informacijske tehnologije po neposrednem svetovanju in ne več preko Microsoftovih pogodbenih partnerjev, ki jih je 32 tisoč, združujejo pa več kot milijon strokovnjakov s certifikati. Svetovalni oddelek bo deloval kot samostojen profitni center, kar je novost pri Microsoftovem poslovanju.

    Objavljeno: 26.5.2001
  • Digitaliziranje CCN-ovih video arhivov

    Sony in IBM sta združila moči pri digitaliziranju 120 tisoč ur video posnetkov, ki jih je CNN ustvarjal v preteklih 21 letih. Projekt, s katerim so začeli leta 1999, naj bi se končal v petih do sedmih letih, stal pa bo 20 milijonov dolarjev. Digitalni arhiv je prednostno namenjen interni uporabi zaposlenih na CNN-u, pozneje pa bo ob plačilu verjetno dostopen tudi ostali zainteresirani javnosti. IBM bo za uresničitev projekta prispeval programsko opremo za zbirke podatkov, namenske programe za upravljanje z mediji in strojno opremo, Sony pa bo poskrbel za oblikovanje, prenos in združevanje video zapisov ter programsko opremo po meri.

    Objavljeno: 26.5.2001
  • Compaq komaj sledi povpraševanju po iPaq-ih

    Srebrno svetleče ohišje in barvni zaslon Compaq-ovega dlančnika iPaq, ki je prišel na trg lani aprila, je tako očaral kupce po vsem svetu, da tovarna le stežka zadovoljuje povpraševanje. Samo na Japonskem imajo za 600.000 do 700.000 neizpolnjenih naročil in razmerje med povpraševanjem in ponudbo se je povzpelo na 25:1, pravi generalni direktor Compaq-a Michael Capellas. S tajvanskim proizvajalcem računalniške opreme HTC so zato sklenili pogodbo za proizvodnjo 10 milijonov iPaq-ov letno. Povpraševanje po iPaq-ih se bo splačalo tudi tajvanski tovarni ST, s katero je HTC podpisal pogodbo za dobavo barvnih LCD zaslonov.

    Objavljeno: 25.5.2001
  • Hiter DSL bo kmalu začel osvajati evropska podjetja

    Izmed tehnologij xDSL se je, predvsem pri domačih uporabnikih, zaenkrat najbolj prijela izvedba ADSL, ki preko navadne telefonske žice omogoča hiter prenos podatkov v smer proti uporabniku. Za podjetja je veliko bolj zanimiva tehnologija SDSL, ki sicer omogoča hiter prenos podatkov v obe smeri, vendar ni povsem združljiva s trenutnim omrežjem, poleg tega pa hiter prenos podatkov deluje le na dokaj kratkih razdaljah. Tehnologija, od katere si vsi trenutno največ obetajo, se imenuje SHDSL (Symetrical High-Density DSL), omogoča pa prepustnost podatkov vse do 4,6 Mb/s v obe smeri, preko obstoječih telefonskih linij in z uporabo ojačevalnikov celo na razdaljah do 30 kilometrov med uporabnikom in bazno postajo. SHDSL bo že poleti na voljo v Evropi, v ZDA pa šele naslednje leto, med potencialne naročnike pa sodijo predvsem mala in srednja podjetja, ki nameravajo vpeljati navidezna zasebna omrežja, ali internetno telefonijo.

    Objavljeno: 25.5.2001
  • 3Com in Secure Computing predstavila požarni zid za mrežne kartice

    Izdelovalec omrežne opreme 3Com in izdelovalec varnostnih rešitev Secure Computing sta predstavila sistem požarnega zidu, ki temelji na sami omrežni kartici. Požarni zid, z vsemi določili o uporabnikovih pristojnostih, se nahaja v omrežni kartici, kamor ima dostop zgolj upravitelj omrežja preko strežnika Embedded Firewall Policy Serverja.

    Objavljeno: 25.5.2001
  • Philips zateza pas in napoveduje odpuščanja

    Po objavi četrtletnih poslovnih rezultatov, ki kažejo da je znano nizozemsko podjetje Philips v letošnjem prvem četrtletju zaslužilo kar za 91 odstotkov manj, kot v enakem lanskem obdobju (106 milijonov evrov čistega dobička letos in 1,14 milijarde evrov lani), so vodilni v podjetju napovedali ostre varčevalne ukrepe in odpustitev od šest do sedem tisoč delavcev. Investicijska vlaganja bodo skrčili ( z napovedanih 3,5 milijarde evrov na 2,5 milijarde ali še manj). Zaradi recesije ameriškega gospodarstva se bo položaj elektronske in telekomunikacijske industrije v prihodnje še slabšal, zato v Philipsu v naslednjem četrtletju pričakujejo izgubo.

    Objavljeno: 25.5.2001
  • Caldera predstavila svoje poglede na Unix in Linux

    Podjetje Caldera, z distribucijami OpenLinux in eServer eno izmed štirih največjih distributerjev Linuxa, je v Zagrebu organiziralo mednarodno konferenco partnerjev, na kateri je predstavilo svoje

    Objavljeno: 25.5.2001
  • Adobe se osredotoča na elektronsko založništvo

    Vodilno podjetje na področju oblikovanja, namiznega in spletnega založništva, Adobe Systems se bo vedno bolj osredotočalo na razne elektronske oblike založništva, kjer bo ključno vlogo odigral internet, je povedal predsednik uprave podjetja Bruce Chizen. Po njegovem mnenju bodo osnova za elektronsko založništvo standardi kot so HTML, XML in SMIL (synchronized multimedia integration language), sistem DRM za upravljanje z avtorskimi pravicami ter zapisi SVG (Scalable vector graphics) in Shockwave Flash za predstavitve večpredstavnih vsebin. Z izdelki kot so Acrobat, GoLive in InDesign, pa namerava Adobe obdržati vodilno mesto na vseh področjih elektronskega založništva ter prinesti vsebine na vse sedanje in prihajajoče naprave. Testna različica programa za branje elektronskih knjig E-book Reader za PalmOS je že na voljo, Adobe pa je sklenil partnerstva tudi s podjetji kot so Nokia, RealNetworks in Hewlett Packard.

    Objavljeno: 24.5.2001
  • Kako ustaviti Microsoftov ISA Server 1.0

    Strokovnjaki iz kanadskega testnega laboratorija SecureXpert Labs so ugotovili, da je mogoče delovanje strežnika ISA (Internet Security and Acceleration Server) napasti na tri načine. Strežnik se ustavi, če deluje v načinu >>Web publishing<<, napadalec pa mu pošlje posebno zaporedje znakov. Enako se zgodi, če nekdo napade strežnik znotraj podjetja, tudi če ni vklopljena funkcija >>Web publishing<<. Strežnik slabo prenaša tudi elektronsko pošto, ki vsebuje poseben HTML zapis. V vseh primerih je treba strežnik znova zagnati. ISA Server 1.0 sicer deluje kot zaščitni strežnik, najeto omrežje ali spletni predpomnilnik. Microsoft je na svoji spletni strani že objavil navodila, kako odpraviti napako.

    Objavljeno: 24.5.2001
  • S kompleksno matematiko do hitrejšega pretoka

    Sistema Stream Fountain 3030 in Stream Fountain 1010, ki so jo predstavili pri družbi Digital Fountain, sta namenjena hitrejšemu pretoku podatkov med datotečnim strežnikom in odjemalcem, med katera ju tudi namestimo. Napravi razbijeta podatke v pakete, ki vsebujejo podatke o celotni datoteki v obliki algoritmskih enačb. Vsak paket ima edinstveno obliko, ustvarjajo pa se tako dolgo, dokler odjemalec ne zmore ponovno zgraditi datoteke. Strežnik, ki želi prevzeti datoteko mora zbrati določeno število paketov v poljubnem zaporedju, pri čemer mu ni potrebno prevzeti vseh paketov, pač pa le toliko da lahko ponovno zgradi izvirnik. Temu služi majhen programski dodatek na odjemalcu, ki tok dekodira in datoteko potem posreduje predvajalniku ali operacijskemu sistemu. Model 3030 je na voljo za ceno 100.000 dolarjev, 1010 pa pride na trg v juniju za 40.000 dolarjev.

    Objavljeno: 24.5.2001
  • PowerManage Suite za Windows NT in 2000

    Podjetje PowerQuest je izdalo programsko opremo PowerManage Suite, ki omogoča vzdrževalcem manjših omrežij Windows NT in 2000 preprosto in zmogljivo nadziranje in upravljanje hrambe podatkov.

    Objavljeno: 24.5.2001
  • Konec za tračne enote DDS

    Sony in Hewlett-Packard, dva od treh največjih ponudnikov DDS tračnih enot, sta napovedala umik s področja enot, ki uporabljajo tehnologijo DDS, tretji, Seagate, pa je izjavil, da trenutno nimajo načrtov za prihodnjost.

    Objavljeno: 23.5.2001
  • HP predstavil 19 novih strežniških naprav

    Pri Hewlett Packardu so predstavili 19 novih strežniških naprav, namenjenih pretežno spletni strežbi, kot so gostitev spletnih strani, internetni predpomnilnik, upravljanje navideznih zasebnih omrežij (VPN) in predpomnilnik za vsebine v pretočnih zapisih. Strežniške naprave so gradniki internetne infrastrukture, ki dopolnjujejo strežniške rešitve, zanimive pa so predvsem zaradi nizke cene, preproste in hitre vključitve v obstoječi sistem ter nezahtevnega upravljanja, zaradi česar ni potrebno dodatno izobraževanje zaposlenih.

    Objavljeno: 23.5.2001
  • Trg predvajalnikov MP3 se prebuja

    Po študiji podjetja IDC naj bi predvajalniki MP3 zamenjali druge prenosne naprave za poslušanje glasbe, vendar na tej poti obstaja še nekaj preprek. Osnovna težava, ki jo vidijo analitiki IDC naj bi bila v visokih cenah pomnilniških kartic, ki jih večina predvajalnikov uporablja za hrambo podatkov. Zato naj bi bili bolj uspešni prenosni predvajalniki zgoščenk, ki bodo podpirali tudi MP3 in podobne zapise. Ob padcu cen brezžičnih komunikacij, bi lahko postalo zanimivo tudi poslušanje glasbe iz interneta preko mobilnih telefonov in drugih mobilnih naprav. Študija predvideva, da se bo prodaja predvajalnikov stisnjene glasbe povečala iz 3,3 milijona lansko leto na 26 milijonov leta 2005. Po njihovem mnenju bo večina naprav prenosnih, za domače poslušanje stisnjene glasbe pa naj bi bili najbolj uporabljani osebni računalniki.Navkljub vsem polemikam okrog zaščite digitalne glasbe, pa analitiki menijo, da to ne bo ustavilo tržišča predvajalnikov in stisnjene glasbe nasploh, čeprav ne še ne vedo kakšna rešitev bi se lahko ponudila.

    Objavljeno: 23.5.2001
  • Samba 2.2

    Izšla je nova različica programa Samba, ki računalnikom z nameščenim Linuxom omogoča posnemanje okolja Windows (posnema delovanje datotečnih in tiskalniških sttrežnikov), s tem pa skupno rabo datotek in upravljanje s tiskalniškimi opravili. Samba 2.2 predstavlja velik korak naprej in prinaša precej izboljšav, ki ji omogočajo >>gladko<< delovanje v omrežjih z Microsoftovimi operacijskimi sistemi. Nov je način vstopa v omrežje (single sig-on), ki ne zahteva posebnega nastavljanja, lahko se celo predstavi strežnik za avtentifikacijo (authentication source) za računalnike z Windows 2000. Nova različica tudi brez težav deluje v dodeljevanju uporabniških pravic za dostop do datotek na strežniku. Omogoča tudi samodejno pošiljanje potrebnih programov in gonilnikov za uporabo tiskalnika, ki ga posamezni računalniki potrebujejo.

    Objavljeno: 23.5.2001
  • Prototip elektronske knjige

    Japonska podjetja Toshiba, NTT Data in E-Book Initiative so na mednarodnem knjižnem sejmu v Tokiju predstavili prototip elektronske knjige, ki naj bi v bodočnosti konkurirala navadni papirnati knjigi, predvsem pa naj bi bila uporabna za stripe, ki so na japonskem zelo priljubljena oblika branja. Videz naprave, ki ima vgrajena dva navpično spojena Toshibina zaslona LCD velikosti 7,7 palca in ločljivosti 150 pik na palec, je še najbolj podoben klasični knjigi s trdimi platnicami. Uporabljena Microsoftova tehnologija ClearType skrbi za še izboljšano ločljivost, s čimer naj bi se videz slike na zaslonu močno približal kakovosti izpisa na papir. Po sedanjih načrtih naj bi besedila v napravo prenašali preko brezžičnih povezav Bluetooth ali pomnilniških kartic.

    Objavljeno: 23.5.2001
  • Novo podjetje predstavilo navidezni javanski stroj za Palma

    V začetku aprila je novoustanovljeno ameriško podjetje Kada Systems predstavilo svoj prvi izdelek, navidezni javanski stroj (Java Virutal Machine) za PalmOS in orodja za izgradnjo in zagon programov v javi. Kot so povedali predstavniki podjetja, veliko stavijo na eksplozijo trga ročnih računalnikov, zaradi česar bodo vse bolj potrebni programi. Pri Kada Systems pripravljajo tudi različici JVM za operacijska sistema Windows CE in EPOC, ki ju bodo predstavili junija na konferenci JavaONE.

    Objavljeno: 22.5.2001
  • Ameriška vojska bo uporabljal nosljive računalnike

    Izdelovalec >>nosljivih<< računalnikov (wearable computer) Xybernaut je z ameriško mornarico in nacionalno gardo sklenil pol milijona dolarjev vreden posel o dobavi testnih primerkov njihovega modela MA4-TC. Vojska bo z njihovo pomočjo raziskala, kako lahko take naprave pomagajo pri prostoročnem komuniciranju in prenosu podatkov posadkam za popravila letal in oborožitvenih sistemov.

    Objavljeno: 22.5.2001
  • Hitachijev peresnik s procesorjem Crusoe in Linuxom

    Hitachijeva peresnik Flora-ie 55mi, ki je zaenkrat na voljo zgolj na Japonskem, temelji na Transmetinem procesorju Crusoe TM3200, s taktom 400 MHz in operacijskem sistemu Midori Linux, ki so ga prav tako razvili pri Transmeti. Napravo je mogoče upravljati preko 10,4 palčnega zaslona z aktivno matriko, ki je občutljiv na dotik, kot dodatna možnost sta na voljo tudi miška in tipkovnica.Na splet napravo priklopimo preko vgrajenega brezžičnega vmesnika po standardu IEEE 802.11b, kar omogoča hitrost prenosa 11 Mb/s. Tablica ima od 64 do 192 MB pomnilnika, akumulator pa zadostuje za približno tri ure dela.

    Objavljeno: 22.5.2001
  • Sony in Sharp razvila sistem za domača omrežja iz optičnih vlaken

    Podjetji Sony in Sharp sta razvili sistem OP i.Link, ki temelji na komunikacijskem protokolu IEEE1394, znanim tudi pod imenom Firewire, le da za prenos podatkov uporablja optična vlakna, ki omogočajo bistveno večje hitrosti. Tako kot Firewire, bo tudi OP i.Link primeren za prenos videa, zvoka ali podatkov med domačimi elektronskimi napravami, kot so digitalne video kamere, predvajalniki DVD in računalnikom ter tako gradnik domačih omrežij.

    Objavljeno: 22.5.2001
  • Novosti iz Olympusa

    Proizvajalci digitalnih fotoaparatov ne počivajo, tako da smo iz meseca v mesec deležni novih modelov. Olympus je tako v maju predstavil model Camedia D-510 Zoom, ki je zamenjava za uspešni D-490 Zoom. Fotoaparat ima trikratno optično povečavo, oziroma 7,5-kratno digitalno povečavo in avtomatski fokus pri čemer je spremenljiva razdalja goriščnice enaka 35 - 105 mm pri navadnih 35 mm fotoaparatih. Digitalna povečava poveča to vrednost na 262 mm, občutljivost na svetlobo znaša od 100 - 400 ISO.

    Objavljeno: 22.5.2001
  • Nikon Coolpix 995 in 775

    Pred kratkim predstavljeni Nikonov digitalni fotoaparat Coolpix 995 temelji na Coolpixu 990, opremljen pa je s tipalom CCD ločljivosti 3.34 milijona svetlobnih elementov in 4-kratno optično povečavo, ki ustreza goriščni razdalji med 38 in 152 mm na standardnem 35 mm fotoaparatu. Najmanjši čas odpiranja zaslonke znaša zgolj 1/2300 sekunde pri svetlobni občutljivosti filma ISO 800. Fotoaparat napaja litijev akumulator, dodana pa mu je pomnilniška kartica CompactFlash zmogljivosti 16 MB ter obsežna zbirka programske opreme. Na računalnik ga priključimo preko vmesnika USB. Nikon novi digitalni fotoaparat ponuja za ceno 900 dolarjev.

    Objavljeno: 21.5.2001
  • AMD tudi pri strežnikih

    AMD napoveduje, da bo s predstavitvijo dvoprocesorskih delovnih postaj in strežnikov spodnjega razreda uspešno konkuriral Intelu tudi na tem področju. Novi sistemi bodo temeljili na procesorju Palomino (nekoliko izboljšani Athlon) z začetnim taktom 1 GHz in sistemskem naboru 760 MP, ki uporablja pomnilnik DDR. Neuradni datum predstavitve je 15. maj, delujoče prototipe pa smo že lahko videli na letošnjem CeBitu.

    Objavljeno: 21.5.2001
  • Compaq predstavil nove izdelke in storitve za mala in srednja podjetja

    Compaq je nedavno predstavil več novih izdelkov in storitev namenjenih malim in srednjim podjetjem s plitvimi žepi. V ospredju je skupek spletnih storitev imenovan Net Solutions For Business, s katero Compaq ponuja podjetjem vse kar potrebujejo za prisotnost na spletu, od registracije domene in naslovov elektronske pošte, pomoči pri izgradnji spletne strani, do pomoči pri stikih z javnostmi in oglaševanju spletne strani in celo dostop do interneta preko DSL ali modema.

    Objavljeno: 21.5.2001
  • Apache še zmerom daleč najbolj priljubljen spletni strežnik

    Po podatkih organizacije Netcraft med spletnimi strežniki še zmerom vodi Apache z 60-odstotnim deležem, sledita pa mu Microsoft s slabimi 20 odstotki in iPlanet z nekaj več kot šestimi odstotki. IPlanet, ki so ga ustanovili Netscape, Sun in AOL, sedaj pod skupno blagovno znamko trži razne spletne strežnike. Netcraft zbira podatke z analizo spletnih strani in strežnikov, rezultati pa temeljijo trenutno na 28,6 milijoni podatkov.

    Objavljeno: 21.5.2001
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji