• Linux tudi na PlayStationu 2

    Sony je v lanskem letu predstavil razvojno različico operacijskega sistema Linux za njihovo igralno konzolo PlayStation 2, kmalu pa naj bi tudi v severni Ameriki bila na voljo končna različica. Komplet Linux za PlayStation 1.0 bo poleg operacijskega sistema z jedrom 2.2.1 na dveh nosilcih DVD vseboval tudi 40 GB disk, 100-megabitno omrežno kartico, vmesnik za priključitev monitorja ter USB tipkovnico in miško. Morebitni uporabniki bodo potrebovali še 8 MB pomnilniško kartico in monitor, ki zmore ločljivost 1024 x 768, saj Linux v navezi s televizijskim sprejemnikom ne bo deloval. Pričakovana cena kompleta je 200 dolarjev, prvim navdušencem pa naj bi bil na voljo v maju 2002.

    Objavljeno: 21.2.2002
  • Globoko sodelovanje Novella in Lufthanse

    Novell se vse bolj uveljavlja kot ponudnik omrežnih rešitev in v sklopu te usmeritve je tudi nedavno pridobljena pogodba z nemškim letalskim prevoznikom Lufthanso o pripravi varne omrežne infrastrukture. Vendar pa sodelovanje med podjetjema sega globlje, saj je Novell objavil, da bo jim bo pomagalo tudi podjetje Lufthansa Systems Infratec, ki je pripravljalo novo brezžično programsko jedro Lufthansinega poslovnega sistema. Iz Novella so sporočili, da jim bo sodelovanje z Infratecom prineslo veliko novih znanj in tehnologij, predvsem iz področja brezžičnih tehnologij. Celoten posel za Lufthanso je eden večjih v Novellovi zgodovini, saj bo trajal najmanj do leta 2005 in vplival na 70 tisoč Lufthansinih zaposlenih ter 600 programov, ki jih letalski prevoznik že uporablja.

    Objavljeno: 21.2.2002
  • Prvi Compaqovi "blade" strežniki

    Compaq je predstavil svoje prve strežnike rezine (server blades), ki omogočajo namestitev velikega števila enot v standardne strežniške omare. Novi strežniki ProLiant BL se, tako kot podobni izdelki drugih proizvajalcev, lahko pohvalijo z zelo majhno velikostjo, prostorsko učinkovitostjo in majhno porabo energije. V standardno strežniško omaro 42U lahko spravimo do 280 strežniških rezin, od katerih je vsaka opremljena s svojim procesorjem, pomnilnikom in diskom. Novi strežniški sistemi so primerni za tiste uporabnike, ki potrebujejo veliko število majhnih strežnikov in dobro prostorsko izkoriščenost. Z njimi je mogoče zagotoviti visoko razpoložljivost in ugodno stopnjevano razširljivost. Rešitev je še posebej zanimiva za podjetja, kot so ponudniki interneta in storitev ter telekomunikacijska podjetja.

    Objavljeno: 21.2.2002
  • Samsung hoče večji delež

    Čeprav je bilo podjetje Samsung Electronics že lani največji dobavitelj monitorjev LCD na svetu (18-odstotni tržni delež), hoče prodajo teh monitorjev - predvsem večjih (17-palčnih in večjih) letos kar podvojiti in zasesti petino svetovnega trga. Samsung si želi močnejše prisotnosti tudi na trgu digitalne avdio/video tehnologije, zato načrtuje prodajo ravnih, večjih in precej bolj svetlih monitorjev CRT - 17-, 19- pa tudi 21-palčnih. Izdelovali bodo različno svetle monitorje CRT - 150 cd/m2 za besedila, 200 cd/m2 za brskanje po spletu in 330 cd/m2 za zahtevnejše vsebine (igre). Poleg tega bo Samsung bolj agresivno tržil monitorje z lastno blagovno znamko. Predlani je bil ta delež 48 odstotkov, lani 57, letos pa naj bi bil 70 odstotkov. Samsung v svojih desetih obratih po vsem svetu, kjer proizvaja monitorje, izdela 32 milijonov enot na leto.

    Objavljeno: 20.2.2002
  • Compaq na prvem mestu pri pomnilniških sistemih v Evropi

    Po podatkih raziskovalne družbe IDC je Compaq s prvega mesta po številu prodanih pomnilniških sistemov v Evropi zrinil EMC. IDC-jeva raziskava se osredotoča na prihodke od prodaje, število prodanih enot in količino prodanega pomnilniškega prostora. Po mnenju predstavnikov Compaqa, je razlog za njihov uspeh predvsem v paradnem izdelku StorageWorks, ki je bolj preprosto nadgradljiv, zmogljiv in cenovno ugoden kot celovite rešitve.

    Objavljeno: 20.2.2002
  • Prenovljeni Clie

    V pričakovanju Palmove prenove operacijskega sistema in prehoda na novo, močnejšo procesorsko osnovo, proizvajalci ročnih računalnikov z osnovo PalmOS vendarle ne spijo. Sony je tako predstavil sivinski model Clie PEG-S360 in barvni Clie PEG-T615C, ki sta le nekoliko izboljšani različici dosedanjih Cliejev. T615 ima ločljivost 320 x 320 pik, odličen barvni zaslon, 16 MB pomnilnika (dvakrat več kot dosedanji modeli), razširitveno režo za Memory Stick, predvsem pa sodi med najtanjše barvne ročne računalnike na tržišču, saj je debel le 1,2 cm. Vgrajen ima tudi močnejšo infrardečo diodo, ki s pomočjo priloženega programa omogoča uporabo kot univerzalnega daljinskega upravljalca. Predvidoma bo stal 400 ameriških dolarjev. Sivinski model PEG-S360 bo stal pol manj, poleg zaslona pa se bo od barvne različice razlikoval le v tem, da bo deloval na izmenljive akumulatorje.

    Objavljeno: 20.2.2002
  • Novi Sygateov požarni zid

    Decembrski hladen tuš, ko je omrežni strokovnjak Tom Liston iz podjetja Prem Magnetics opozoril, da velika večina osebnih požarnih zidov ne zna preprečiti odhodnega omrežnega prometa, če ga ni ustvaril Microsoftov vgrajeni TCP/IP, ampak nek drug gonilnik, je učinkoval. Eden prvih, ki se je odzval tudi že z novo različico požarnega zidu je Sygate s svojim požarnim zidom Personal Firewall Pro 5.0.

    Objavljeno: 20.2.2002
  • CA z manjšo izgubo

    Podjetje Computer Associates (CA) je v tretjem četrtletju zabeležilo 231 milijonov dolarjev izgube, kar je bilo precej bolje kot v primerjalnem obdobju pred letom dni (342 milijonov dolarjev). CA je ustvaril tudi manjši prihodek od prodaje izdelkov in storitev v višini 749 milijonov dolarjev (pred letom dni 783 milijonov dolarjev). Pri prodaji izdelkov so sicer zabeležili 2,3-odstotno rast, zato pa je rezultate povsem pokvaril izkupiček pri prodaji storitev, ki se je zmanjšal s 120 na 71 milijonov dolarjev.

    Objavljeno: 19.2.2002
  • Hitrejši kabelski modemi

    CableLabs, združenje kabelskih operaterjev severne in južne Amerike, je dokončalo specifikacijo DOCSIS 2.0 (Data Over Cable Service Interface Specification), ki obljublja, da bodo do konca leta 2002 kabelski modemi trikrat hitrejši v smeri od uporabnika do strežnika. Sedanji standardi določajo hitrosti do 30 Mb/s v smeri k uporabniku in 10 Mb/s v smeri od uporabnika, DOCSIS 2.0, pa naj bi obe hitrosti izenačil na 30 Mb/s. S tem bi kabelski modemi postali še bolj uporabni tudi v programih, ki zahtevajo hitro dvosmerno komunikacijo, kot so videokonferenči sistemi in omrežne povezave tipa enak z enakim. DOCSIS 2.0 definira dve tehniki modulacije - S-CDMA (synchronous code division multiple access) in A-TDMA (advanced frequency-agile time division multiple access). Združljivostno preizkušanje opreme se bo začelo še v prvem četrtletju letošnjega leta.

    Objavljeno: 19.2.2002
  • Cenejši All-In-Wonder

    Po predstavitvi večpredstavne kartice tipa vse v enem, ki temelji na najhitrejšem ATIjevem grafičnem čipu Radeon 8500, je kanadski proizvajalec kartico All-In-Wonder predstavil tudi s nekoliko počasnejšim in cenejšim čipom Radeon 7500 ter 64 MB pomnilnika DDR. Kartica premore že običajne lastnosti, ki smo jih vajeni pri All-In-Wonderjih. TV sprejemnik, ki omogoča gledanje televizije (tokrat tudi v polprozornem načinu, kar naj bi bilo po ATIju >>very cool<<), zajemanje in urejanje videa v zapisu MPEG-2 (ob dovolj hitrem računalniku do polne ločljivosti in hitrosti PAL), snemanje televizijskega programa in njegovo gledanje z zamikom, predvajanje videa DVD, video izhod... Omeniti velja še daljinski upravljalnik, ki deluje v radijskem spektru in ki deluje v navezi s sprejemnikom, ki ga priklopimo na vrata USB.

    Objavljeno: 19.2.2002
  • Nesramna stranska vrata v MSN Messengerju

    Raziskovalci so odkrili prav nesramna stranska vrata vgrajena v Microsoftov program za elektronsko kramljanje MSN Messenger, ki omogoča Microsoftu vpogled v uporabnikovo uporabniško ime in njegove stike ali celo naslove elektronske pošte, ko ta obišče katero od Microsoftovih spletnih strani z Internet Explorerjem. To vse poteka brez uporabnikove vednosti, da bi bila stvar še hujša, pa lahko vsak programer z nekaj osnovnega poznavanja registra doda >>podporo<< za svoje spletne strani.

    Objavljeno: 19.2.2002
  • Microsoft mora pokazati izvorno kodo Windows XP

    Sodnica Colleen Kollar-Kotelly je v procesu, ki ga zaradi zlorabe monopola zoper Microsoft vodi devet ameriških zveznih držav določila, da mora Microsoft tožnikom razkriti izvorno kodo operacijskega sistema Windows, vključno z zadnjo različico XP in različico za prenosne naprave Windows XP Embeded. Kot je povedala na sodišču, se ji zdi pravično, da imata obe strani dostop do izvorne kode, saj se prav na njeni osnovi krešejo mnoga mnenja glede možnih ukrepov zaradi Microsoftove zlorabe monopola.

    Objavljeno: 19.2.2002
  • Prve matične plošče s KT333

    Tajvanski proizvajalec Soltek je predstavil prvo matično ploščo za AMDjeve procesorje, ki uporablja še nenajavljene sistemske čipe Via KT333. Po Soltekovih podatkih nov nabor kot novost prinaša samo pomnilniški krmilnik, ki zna uporabljati najnovejše pomnilniške module DDR-333 oz. PC2700. Kljub temu, da so to nekateri pričakovali, nabor ne ponuja hitrejše povezave med severnim in južnim >>mostom<< (north in south bridge).

    Objavljeno: 18.2.2002
  • Ponovna rast uporabe interneta v Sloveniji

    Projekt Raba interneta v Sloveniji (RIS), ki že od leta 1995 poteka pod okriljem Fakultete za družbene vede v Ljubljani, je objavil rezultate zadnje, doslej najobsežnejše spletne ankete o trendih uporabe interneta v Sloveniji RIS2001.

    Objavljeno: 18.2.2002
  • Applov ustavnovitelj pričenja nov posel

    Eden izmed dveh Applovih ustanoviteljev, Steve Wozniak je z veliko medijskega pompa najavil, da je ustanovil novo podjetje imenovano Wheels of Zeus, oziroma wOz. Sam bo tudi predsednik uprave, uspelo pa mu je že dobiti tudi 6 milijonov dolarjev zagonskega kapitala iz raznih skladov. Edino kar je zaenkrat še skrivnost, je s čim se bo wOz ukvarjal. Natančni podatki še niso znani, Wozniak pa je v predstavitvi medijem omenil, da naj bi glavna področja delovanja bila povezana s tehnologijami in storitvami kot so GPS, poceni brezžičen dostop do interneta in procesorskih zmogljivosti. Kljub vsem napovedim pa spletna stran na kateri naj bi bile predstavljene vse podrobnosti še ne deluje, temveč preusmeri uporabnika na Wozniakovo osebno spletno stran.

    Objavljeno: 18.2.2002
  • Lotusphere 2002

    Podjetje Lotus je tako kot običajno v januarju priredilo letno srečanje razvijalcev in uporabnikov svojih izdelkov. Tokrat je bilo srečanje predvsem v luči lanskoletne odločitve družbe IBM, že dotlej lastnika družbe Lotus, da izdelke in samo tržno ime vključi v svojo organizacijo. Po tej poslovni odločitvi so zato mnogi na srečanju iskali odgovor, kako bo s programi družbe Lotus v bodoče.

    Objavljeno: 18.2.2002
  • Birokrat tudi v lažji različici

    Podjetje Andersen je pričelo z novim letom tržiti tudi nekoliko okleščeno in cenejšo različico svojega paradnega izdelka Birokrat, imenovano Birokrat Light. Ta je namenjen predvsem podjetjem, ki imajo za obračune plač, honorarjev in osnovnih sredstev ter izdelavo plačilne bilance sklenjene pogodbe z računovodskimi servisi, kakor tudi manjšim podjetjem, ki jim taki servisi skrbijo za celotno računovodstvo, a bi želela imeti nadzor nad prihodki, odhodki in porabo.

    Objavljeno: 17.2.2002
  • Red Hat Linux 7.2 tudi za Itanium

    Največji svetovni distributer Linuxa Red Hat je poslal na tržišče tudi novo različico 64-bitnega Linuxa za procesorje Itanium. Operacijski sistem temelji na jedru 2.4.9, ki je bilo objavljeno že lanskega oktobra, namenjen pa je večprocesorskim visoko zmogljivim strežnikom. Različica 7.2 za Itanium ima izboljšano podporo za USB, vključuje pa tudi okolji Gnome 1.4 in KDE 2.2, program Nautilus za delo z datotekami, spletni brskalnik Mozilla, Sunov Star Office 5.2, prevajalnike za programske jezike C, C++, Java, Pearl, Python in tolmač za PHP. Programski opremi so dodane tudi podpora in strokovno svetovanje ter izobraževanje, cena v ZDA pa je 500 dolarjev.

    Objavljeno: 17.2.2002
  • Sunova prodaja (začasno) šepa

    Drugo četrtletje se je za Sun končalo z neto izgubo v višini 431 milijonov dolarjev. V enakem lanskem obdobju je Sun ustvaril 423 milijonov dolarjev neto zaslužka. V primerjavi z enakim lanskim četrtletjem je prodaja padla za 39 odstotkov na 3,11 milijarde dolarjev, kljub temu pa je bil ta rezultat boljši kot v letošnjem prvem četrtletju (2,83 milijarde). Vodstvo Suna je četrtletno izgubo pripisalo manjšim vlaganjem v tehnologijo in stroškom za prestrukturiranje v višini 511 milijonov dolarjev. Poslovni rezultati bi bili še slabši, če se ne bi dobro prodajala visokozmogljivi strežnik Fire 15000 in nizkozmogljivi strežnik Fire V880. Sun pričakuje dobičkonosne rezultate sredi leta 2002.

    Objavljeno: 17.2.2002
  • Novo partnerstvo Appla, Ericssona in Suna

    Podjetja Apple, Ericsson in Sun Microsystems so na konferenci QuickTime Live! oznanila novo zavezništvo, ki bo omrežnim operatorjem omogočalo oddajanje standardiziranih večpredstavnostnih vsebin za različne brezžične naprave, od prenosnih telefonov do ročnih računalnikov. Njihova rešitev je zasnovana na sprejetih standardih in vsebuje Applovo tehnologijo QuickTime za ustvarjanje in kodiranje večpredstavnostnih vsebin ter Sunovo skalabilno programsko in strojno opremo za razširjanje vsebin. Ericsson bo prispeval svoje zmogljivosti za dobavo potrebne infrastrukture in storitev za mobilne operaterje. Trojica podjetij je prepričana, da je za prodor nove tehnologije nujno sprejetje odprtih standardov, ki jih ta podjetja sama razvijajo. Omrežni operaterji bodo dobili priložnost za nov zaslužek s ponudbo visoko kvalitetnih večpredstavnostnih storitev, kot so filmski odlomki in novice na zahtevo.

    Objavljeno: 16.2.2002
  • Prihodnost biometrike le v bankah?

    Čeprav se v vedno večjih zahtevah po varnosti mnoga podjetja navdušujejo nad biometriko, so odzivi na konferenci Omnicard 2002, ki je potekala januarja v Berlinu pokazali, da je dejanska uporaba identifikacije z biometričnimi sredstvi še precej daleč v prihodnosti.

    Objavljeno: 16.2.2002
  • Palm spet prvi v Evropi

    Agresivne pocenitve, reorganizirana prodajna služba in izboljšan pregled nad zalogami so glavni razlog, da je Palm v zadnjem četrtletju 2001 ponovno osvojil prvo mesto med prodajalci osebnih ročnih računalnikov v Evropi, potem ko ga je v tretjem četrtletju prehitela Nokia s svojim Communicatorjem. Palm je v celotnem letu 2001 zabeležil 34-odstotni tržni delež (leta 2000 še 51 odstotkov), sledijo pa Compaq (17), Nokia (12) in HP (6). Med operacijskimi sistemi ima Palm še manjšo prednost, saj obvladuje 43 odstotkov trga (leta 2000 58 odstotkov), izdelki z Microsoftovim operacijskim sistemom pa že 31 odstotkov, kar je dvakrat več kot leto poprej. Še vedno je močan tudi tržni delež operacijskega sistema Symbian/Epoch s 23 odstotki. Sicer pa je trg osebnih digitalnih beležnic v zadnjem četrtletju 2001 padel za 30 odstotkov, v celotnem lanskem letu pa se je povečal za osem odstotkov, ugotavljajo v raziskovalni družbi IDC.

    Objavljeno: 16.2.2002
  • Intelovi mobilni procesorji v 0,13 mikronski tehnologiji

    Intel je predstavil sedem novih procesorjev, s katerimi bo celotna paleta mobilnih procesorjev tega podjetja izdelana v 0,13 mikronski tehnologiji. Prehod na 0,13 mikronov bo omogočil izdelavo ultralahkih zmogljivih notesnikov. Novi procesorji namreč ne zasedejo samo za 30% manjšo površino, ampak porabijo tudi za 40% manj energije, ob tem pa so pri enakem taktu do 20% hitrejši. Predstavili so tri procesorje Pentium III s taktom 750, 850 in 866 MHz ter štiri procesorje Celeron, ki bodo delovali pri 650 MHz, 1,06, 1,13 in 1,2 GHz. Cene novih procesorjev se bodo pričeli pri 107 dolarjih za kos pri tisoč kosih, za najdražjega pa bo potrebno odšteti 316 dolarjev. Večina večjih proizvajalcev notesnikov je že napovedalo izdelke z 0,13 mikronskimi mobilnimi procesorji.

    Objavljeno: 15.2.2002
  • Uspešno leto za SAP

    Poslovno leto 2001 se je za SAP končalo dokaj uspešno, saj je v primerjavi z letom 2000 ustvaril za 17 odstotkov višji prihodek v višini 7,34 milijarde evrov. Neto zaslužek se je sicer zmanjšal za šest odstotkov na 581 milijonov evrov. Najpomembnejši trg za SAP v zadnjem četrtletju leta 2001 je bila Evropa (skupaj z Bližnjim Vzhodom in Afriko) z 1,2 milijarde evrov prihodka (šest odstotkov več kot zadnje četrtletje v letu 2000). Na drugem mestu sta bili obe Ameriki z 864 milijonov evrov (+8%). SAP bo v letu 2002 največ pozornosti namenil programski opremi za urejanje logistike, upravljanja s strankami, življenjskega cikla izdelka, spletne dveri in elektronske tržnice. Letos načrtujejo tudi ustanovitev novega, samostojnega podjetja s sedežem v ZDA, v katerem bodo združili moči pri razvoju programja za spletne dveri in elektronske tržnice.

    Objavljeno: 15.2.2002
  • Nadgrajena varnostna kartica

    Podjetje RSA Security je predstavilo varnostno kartico, ki vsebuje tudi bralnik za pametne kartice. Kartica debeline približno petih poslovnih vizitk generira šifre, ki jih uporabniki ob poznavanju dodatnega gesla uporabljajo za prijavo v sisteme za elektronsko bančništvo, za prijavo v intranete ali za e-trgovino.

    Objavljeno: 15.2.2002
  • Prodaja računalnikov še pada

    Kljub povečanemu deležu prazničnih nakupov ob koncu leta, je bila prodaja osebnih računalnikov PC v zadnjem četrtletju letu 2001 za 6,7 odstotka slabša kot v enakem obdobju letu 2000, ugotavljajo v raziskovalni družbi IDC. Dell je od Compaqa prevzel vodilni položaj na svetovnem računalniškem trgu in je tudi edino podjetje, ki je v zadnjih treh mesecih leta 2001 povečalo svoj tržni delež. Dellov tržni delež sedaj znaša 14,2 odstotka, Compaq pa je na drugem mestu z 11,2 odstotka. HP je s slabimi 8 odstotki na tretjem mestu, četrto pripada IBM-u s 6,2 odstotka, na peto mesto pa se je s 4,9 odstotka uvrstilo združeno podjetje Fujitsu Siemens. Regionalno je povečala delež le azijsko-pacifiška regija brez Japonske. Prodaja v Evropi je bila slaba pri večjih podjetjih in obetavnejša pri manjših podjetjih ter končnih potrošnikih, v ZDA pa se je letna prodaja zmanjšala za dobrih deset odstotkov.

    Objavljeno: 15.2.2002
  • Prvi virus za .NET?

    Med Microsoftom in podjetji, ki izdelujejo programsko opremo za odkrivanje virusov teče žolčna debata ali je bil odkrit prvi virus za Microsoftovo prihajajoče okolje .NET ali ne. W32.Donut je namreč virus, ki je v veliki meri podoben že znanemu virusu Winux, le da okužuje datoteke .NET. Microsoft trdi, da tega nikakor ne moremo šteti za virus .NET, saj je le minimalen delček virusa napisan v .NET jeziku MSIL (Microsoft Intermediate Language).

    Objavljeno: 14.2.2002
  • Tožba proti Microsoftu in ministrstvu

    American Antitrust Institute (AAI), ki kot del civilne družbe nadzira protimonopolne postopke v ZDA, je vložilo tožbo zoper Microsoft in ameriško ministrstvo za pravosodje (DOJ). Ameriška zakonodaja namreč določa, da mora biti kakršno koli dogovarjanje med dvema stranema, ki sta v sodnem postopku, javno. AAI pa sumi, da sta se Microsoft in DOJ v zvezi z protimonopolno tožbo dogovarjala tajno. Težko bi verjeli, da bi DOJ pristal v tako ugodno poravnavo, če ne bi k temu pripomoglo Microsoftovo prigovarjanje, skrito očem javnosti, še dodajajo aktivisti AAI.

    Objavljeno: 14.2.2002
  • Rekordno četrtletje za Sony

    Potrošniška mrzlica pred koncem lanskega leta, uspešna prodaja igralne konzole Playstation 2, elektronskih in informacijsko-tehnoloških izdelkov ter šibak jen so glavni razlogi za rekorden Sonyjev prihodek v tretjem četrtletju. Sony je v zadnjih treh mesecih 2001 ustvaril kar 18,7 milijarde dolarjev prihodkov, kar je bilo sedem odstotkov več kot v primerjalnem obdobju leta 2000. V tem obdobju so zabeležili konsolidiran neto zaslužek v višini 522 milijonov dolarjev, kar je bilo sicer 14 odstotkov slabše kot v primerjalnem trimesečju 2000. Najbolj se je popravil izkupiček na področju iger, saj se je lanska izguba letos spremenila v 541 milijonov visok dobiček, prodaja pa je zrasla kar za 63 odstotkov na 3,1 milijarde dolarjev. Prodaja v ZDA se je povečala za petino, v Evropi za 16 odstotkov, na Japonskem pa je padla za dobrih šest odstotkov.

    Objavljeno: 14.2.2002
  • Palm vzpodbuja bluetooth

    Palm je že za lansko jesen napovedal vmesnik bluetooth, ki naj bi ga vtaknili v razširitveno režo SD na novih Palmih serije m500 in m125, pa vendar izdelka še danes ni na tržišču. Kot kaže, ga bomo vendarle dočakali v začetku tega leta.

    Objavljeno: 14.2.2002
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji