Mozilla zagnala lastno storitev VPN
Storitve VPN (Virtual Private Network) očitno postajajo tako priljubljene, da se jih lotevajo tudi »resna« podjetja. Denimo Mozilla, organizacija, ki razvija izredno priljubljen spletni brskalnik Firefox.
Storitve VPN (Virtual Private Network) očitno postajajo tako priljubljene, da se jih lotevajo tudi »resna« podjetja. Denimo Mozilla, organizacija, ki razvija izredno priljubljen spletni brskalnik Firefox.
Sodišče EU (ECJ) je razveljavilo dogovor Privacy Shield (Zasebnostni ščit) med ZDA in EU, ki je podjetjem dovoljeval enostavnejši iznos osebnih podatkov v ZDA. Enako odločitev je ECJ sprejelo že pred petimi leti, potem pa je dogovor Privacy Shield nastal kot odgovor na to. A tudi novi dogovor (gre za sklep 2016/1250, ki ga je sprejela Komisija leta 2016) ni ustrezen, je sedaj odločilo ECJ.
Od teh so zaradi preseganja ponudbene cene dve ponudbi že izločili, podpis pogodbe z izbranim izvajalcem pa na ministrstvu za javno upravo pričakujejo v nekaj dneh
Twitter računi Billa Gatesa, Elona Muska, Jeffa Bezosa, Baracka Obame, Mikea Bloomberga in drugih pomembnih (in bogatih) uporabnikov so bili sinoči prevzeti s strani hekerjev. Vsi po vrsti so objavili tvit, da bodo postali dobrodelni in vrnili dvakratno vsoto bitcoinov, ki jo jim bomo nakazali.
Microsoft svari pred resno varnostno luknjo v strežnikih Windows Domain Name System (DNS), ki tam tiči že 17 let. Ranljivost so v torkovem paketu popravkov že zakrpali, a je vseeno zanimivo pogledati, od kod se je vzela in kako je tako dolgo ostala neopažena. Ranljivost ima na lestvici resnosti CVSS (Common Vulnerability Scoring System) najvišjo oznako, torej 10.
Lenovo je na virtualni novinarski konferenci predstavil delovne postaje ThinkStation P620, prve z AMDjevimi novimi procesorji Threadripper Pro.
Google je predstavil novo storitev v okviru oblaka Google Cloud, ki povišuje varnost in zaupnost podatkov pri procesiranju v oblaku na novo raven. Zaupni virtualni strežniki (confidential virtual machines) ponujajo šifriranje podatkov oziroma virtualnih aplikacij med izvajanjem na fizičnih strežnikih.
Poročali smo že, da se Velika Britanija odloča, ali bo sprejela razlago ZDA, da so omrežja, ki jih vzdržuje strojna in programska oprema kitajskega podjetja Huawei nevarna in slednjo dokončno prepovedala. Včerajšnja odločitev britanske vlade je to dejansko uzakonila.
Spotify, najbolj priljubljena storitev za pretočno poslušanje glasbe na svetu, je od včeraj na voljo tudi pri nas. Hkrati s Slovenijo, so Švedi delovanje sprostili tudi v Moldaviji, Kazahstanu, Belorusiji, Rusiji, Albaniji, Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, Kosovu, v Črno gori, Srbiji, Ukrajini in Severni Makedoniji.
Časi so takšni, da se tudi zelo resne ustanove, kot je Reuters (ali pa, denimo, BBC) resno ukvarjajo tudi s preverjanjem resničnosti novic, ki krožijo po internetu in še posebej po družabnih omrežjih. Včasih preverjajo tudi trditve, ki se bralcem Monitorja zdijo neumne, pa vendar – marsikomu se očitno ne zdijo take.
Bivši poslovni šef Appla, Francoz Jean-Louis Gassée (nekoč je bil celo kandidat za vrhovnega šefa) v svojem blogu špekulira, da bo po Applovem prehodu na arhitekturo ARM le vprašanje časa, ko se bodo tega lotili tudi proizvajalci PCjev, z resno pomočjo Microsofta.
Amazon se intenzivno pripravlja, da bi poleg spletne prodaje posegel tudi na področje klasičnih trgovin, zlasti tistih s prehrambnimi izdelki. Pred časom so napovedali, da bodo v letu 2020 razkrili svojo strategijo in prikazali nov, inovativen pristop za nakupe v fizičnih trgovinah.
Čeprav se velesile redno obtožujejo, da izvajajo internetne napade, vsaka zase to uradno zanikajo. Sedaj pa so ZDA prvikrat priznale, da so izvedle prikrit internetni napad na Rusijo. Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za The Washington Post dejal, da je leta 2018 naročil kibernetski napad proti ruskim trolom. Trump je potrdil, da je napad potrdil sam.
Ministrstvo za javno upravo naroča prilagoditev nemških aplikacij (za iPhone in telefone z Androidom) za sledenje okuženim z novim koronavirusom, ki sta objavljeni pod odprtokodnim licenčnim modelom, poleg tega pa naroča še odjemalsko aplikacijo za NIJZ. Ponudbe bodo zbirali do (te) srede ob 12h. Časa za oddajo ponudbe je torej dva dni.
Google Maps (Zemljevidi) so danes najbolje uporabljana navigacija na svetu, tudi zato, ker je redno posodabljana in razvijana. Predvsem pa si je v gosto naseljenih mestih skorajda nemogoče zamisliti navigiranje brez prikaza zasedenosti cest. Američani bodo po novem v aplikaciji imeli na voljo tudi semaforje.
V minulem tednu se je zgodilo nekoč nemogoče – Intel je mesto na ameriškega najvrednejšega podjetja, ki se ukvarja z integriranimi vezji, prepustil konkurenci. Prehitelo ga je podjetje nVidia, ki mu gre zadnje čase odlično.
Prekrivanje spletne kamere na prenosnem računalniku ni zgolj znak paranoje, saj je celo direktor FBI že pred štirimi leti dejal, da je to preprost in odgovoren korak za lastno varnost in zaščito. Zakaj (vsi) prenosniki še danes nimajo preprostih fizičnih poklopcev, ostaja skrivnost. Prav zabavna pa so zadnja Applova navodila za uporabnike MacBooka, MacBook Air in MacBook Pro – zaradi možnosti poškodb odsvetujejo pokrivanje kamere.
Znameniti pisarniški paket za Linux (in tudi druge operacijske sisteme), LibreOffice, utegne kmalu dobiti plačljivo verzijo. Sprva je na splet ušla informacija, da se bo sedma izdaja, ki izide prihodnji teden, imenovala Personal Edition. Od tod seveda sledi, da bomo dobili tudi nekakšno poslovno različico, ki po vsej verjetnosti ne bo zastonj. Kmalu je prišla tudi uradna potrditev. LibreOffice bo imel tudi plačljivo inačico.
Podjetje Sony, velikan (tudi) posla z računalniškimi igrami, je za 250 milijonov dolarjev kupil manjšinski delež podjetja Epic Games, ki je med drugim avtor mega priljubljene igre Fortnite.
Vse višje ločljivosti televizorjev imajo za posledico, da se občutno povečuje količina podatkov potrebnih za upodobitev video gradiva. K sreči se sočasno razvijajo tudi algoritmi za kompresijo, kar je še posebej pomembno v časih pretočnega predvajanje video posnetkov.
Državni zbor je večraj sprejel zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val epidemije covida-19, katerega del je tudi predlog uvedbe mobilne aplikacije za sledenje okuženim z novim koronavirusom. Njena uporaba bo sicer prostovoljna, vendar obvezna za tiste v karanteni in potrjeno pozitivne na novi koronavirus.
Industrijsko revolucijo 21. stoletja označuje prehod v t.i. Industrijo 4.0. Leto 2020 nam je prineslo preskok v digitalizacijo v obsegu, ki je do tega trenutka brez primere. Kot družba smo ugotovili, da je digitalno esencialno in strateško izjemno pomembno za prihodnost.
Elon Musk, šef podjetja Tesla (in SpaceX) je v posnetem nagovoru udeležencem konference World AI v Šanghaju omenil, da naj bi »še letos predstavili osnovno funkcionalnost samodejne vožnje nivoja 5 (Level 5)«.
Intel si želi, da bi Thunderbolt postal enotni priključni standard za zunanje naprave. Včeraj so predstavili že njegovo četrto inkarnacijo, ki naj bi jo v prvih napravah dobili še letos. Thunderbolt 4 v primerjavi s predhodnikom sicer ne prinaša višje prepustnosti, ima pa nekaj drugih novosti, ki bodo poskrbele za več zmogljivosti in širšo združljivost.
V spletu so se pojavile fotografije (renderji) prihajajočih Googlovih telefonov Pixel 5 in Pixel 5 XL.
Kitajski proizvajalci se trudijo zmanjšati odvisnost od ameriških podjetji, tako je tudi Huawei pred kratkim predstavil namizni računalnik s procesorjem arhitekture ARM. Prvi preizkus ne kaže najboljše slike.
V Keniji je začel komercialno obratovati balonski internet podjetja Alphabet (krovno Googlovo podjetje), ki so ga doslej preizkušali že na več kontinentih. S 35 baloni bodo na področju, velikem 50.000 kvadratnih kilometrov, zagotavljali dostop do interneta s hitrostjo 20/5 Mb/s.
Sony je v zadnjih letih požel veliko uspehov s svojo linijo aparatov Alpha 7, ves čas pa izpopolnjujejo tudi nabor objektivov. Tako so predstavili novi ultraširoki zum objektiv za profesionalne uporabnike.
Kar nekaj večjih računalniških podjetji je vsaj začasno prenehalo policiji v Hong Kongu posredovati podatke uporabnikov.
Po poročanju STA je odbor DZ za delo z manjšimi popravki potrdil predlog zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val koronavirusa, ta daje tudi podlago za uvedbo aplikacije za sledenje stikom z okuženimi.