Podjetje Andersen je pričelo z novim letom tržiti tudi nekoliko okleščeno in cenejšo različico svojega paradnega izdelka Birokrat, imenovano Birokrat Light. Ta je namenjen predvsem podjetjem, ki imajo za obračune plač, honorarjev in osnovnih sredstev ter izdelavo plačilne bilance sklenjene pogodbe z računovodskimi servisi, kakor tudi manjšim podjetjem, ki jim taki servisi skrbijo za celotno računovodstvo, a bi želela imeti nadzor nad prihodki, odhodki in porabo.
Največji svetovni distributer Linuxa Red Hat je poslal na tržišče tudi novo različico 64-bitnega Linuxa za procesorje Itanium. Operacijski sistem temelji na jedru 2.4.9, ki je bilo objavljeno že lanskega oktobra, namenjen pa je večprocesorskim visoko zmogljivim strežnikom. Različica 7.2 za Itanium ima izboljšano podporo za USB, vključuje pa tudi okolji Gnome 1.4 in KDE 2.2, program Nautilus za delo z datotekami, spletni brskalnik Mozilla, Sunov Star Office 5.2, prevajalnike za programske jezike C, C++, Java, Pearl, Python in tolmač za PHP. Programski opremi so dodane tudi podpora in strokovno svetovanje ter izobraževanje, cena v ZDA pa je 500 dolarjev.
Drugo četrtletje se je za Sun končalo z neto izgubo v višini 431 milijonov dolarjev. V enakem lanskem obdobju je Sun ustvaril 423 milijonov dolarjev neto zaslužka. V primerjavi z enakim lanskim četrtletjem je prodaja padla za 39 odstotkov na 3,11 milijarde dolarjev, kljub temu pa je bil ta rezultat boljši kot v letošnjem prvem četrtletju (2,83 milijarde). Vodstvo Suna je četrtletno izgubo pripisalo manjšim vlaganjem v tehnologijo in stroškom za prestrukturiranje v višini 511 milijonov dolarjev. Poslovni rezultati bi bili še slabši, če se ne bi dobro prodajala visokozmogljivi strežnik Fire 15000 in nizkozmogljivi strežnik Fire V880. Sun pričakuje dobičkonosne rezultate sredi leta 2002.
Podjetja Apple, Ericsson in Sun Microsystems so na konferenci QuickTime Live! oznanila novo zavezništvo, ki bo omrežnim operatorjem omogočalo oddajanje standardiziranih večpredstavnostnih vsebin za različne brezžične naprave, od prenosnih telefonov do ročnih računalnikov. Njihova rešitev je zasnovana na sprejetih standardih in vsebuje Applovo tehnologijo QuickTime za ustvarjanje in kodiranje večpredstavnostnih vsebin ter Sunovo skalabilno programsko in strojno opremo za razširjanje vsebin. Ericsson bo prispeval svoje zmogljivosti za dobavo potrebne infrastrukture in storitev za mobilne operaterje. Trojica podjetij je prepričana, da je za prodor nove tehnologije nujno sprejetje odprtih standardov, ki jih ta podjetja sama razvijajo. Omrežni operaterji bodo dobili priložnost za nov zaslužek s ponudbo visoko kvalitetnih večpredstavnostnih storitev, kot so filmski odlomki in novice na zahtevo.
Čeprav se v vedno večjih zahtevah po varnosti mnoga podjetja navdušujejo nad biometriko, so odzivi na konferenci Omnicard 2002, ki je potekala januarja v Berlinu pokazali, da je dejanska uporaba identifikacije z biometričnimi sredstvi še precej daleč v prihodnosti.
Agresivne pocenitve, reorganizirana prodajna služba in izboljšan pregled nad zalogami so glavni razlog, da je Palm v zadnjem četrtletju 2001 ponovno osvojil prvo mesto med prodajalci osebnih ročnih računalnikov v Evropi, potem ko ga je v tretjem četrtletju prehitela Nokia s svojim Communicatorjem. Palm je v celotnem letu 2001 zabeležil 34-odstotni tržni delež (leta 2000 še 51 odstotkov), sledijo pa Compaq (17), Nokia (12) in HP (6). Med operacijskimi sistemi ima Palm še manjšo prednost, saj obvladuje 43 odstotkov trga (leta 2000 58 odstotkov), izdelki z Microsoftovim operacijskim sistemom pa že 31 odstotkov, kar je dvakrat več kot leto poprej. Še vedno je močan tudi tržni delež operacijskega sistema Symbian/Epoch s 23 odstotki. Sicer pa je trg osebnih digitalnih beležnic v zadnjem četrtletju 2001 padel za 30 odstotkov, v celotnem lanskem letu pa se je povečal za osem odstotkov, ugotavljajo v raziskovalni družbi IDC.
Intel je predstavil sedem novih procesorjev, s katerimi bo celotna paleta mobilnih procesorjev tega podjetja izdelana v 0,13 mikronski tehnologiji. Prehod na 0,13 mikronov bo omogočil izdelavo ultralahkih zmogljivih notesnikov. Novi procesorji namreč ne zasedejo samo za 30% manjšo površino, ampak porabijo tudi za 40% manj energije, ob tem pa so pri enakem taktu do 20% hitrejši. Predstavili so tri procesorje Pentium III s taktom 750, 850 in 866 MHz ter štiri procesorje Celeron, ki bodo delovali pri 650 MHz, 1,06, 1,13 in 1,2 GHz. Cene novih procesorjev se bodo pričeli pri 107 dolarjih za kos pri tisoč kosih, za najdražjega pa bo potrebno odšteti 316 dolarjev. Večina večjih proizvajalcev notesnikov je že napovedalo izdelke z 0,13 mikronskimi mobilnimi procesorji.
Poslovno leto 2001 se je za SAP končalo dokaj uspešno, saj je v primerjavi z letom 2000 ustvaril za 17 odstotkov višji prihodek v višini 7,34 milijarde evrov. Neto zaslužek se je sicer zmanjšal za šest odstotkov na 581 milijonov evrov. Najpomembnejši trg za SAP v zadnjem četrtletju leta 2001 je bila Evropa (skupaj z Bližnjim Vzhodom in Afriko) z 1,2 milijarde evrov prihodka (šest odstotkov več kot zadnje četrtletje v letu 2000). Na drugem mestu sta bili obe Ameriki z 864 milijonov evrov (+8%). SAP bo v letu 2002 največ pozornosti namenil programski opremi za urejanje logistike, upravljanja s strankami, življenjskega cikla izdelka, spletne dveri in elektronske tržnice. Letos načrtujejo tudi ustanovitev novega, samostojnega podjetja s sedežem v ZDA, v katerem bodo združili moči pri razvoju programja za spletne dveri in elektronske tržnice.
Podjetje RSA Security je predstavilo varnostno kartico, ki vsebuje tudi bralnik za pametne kartice. Kartica debeline približno petih poslovnih vizitk generira šifre, ki jih uporabniki ob poznavanju dodatnega gesla uporabljajo za prijavo v sisteme za elektronsko bančništvo, za prijavo v intranete ali za e-trgovino.
Kljub povečanemu deležu prazničnih nakupov ob koncu leta, je bila prodaja osebnih računalnikov PC v zadnjem četrtletju letu 2001 za 6,7 odstotka slabša kot v enakem obdobju letu 2000, ugotavljajo v raziskovalni družbi IDC. Dell je od Compaqa prevzel vodilni položaj na svetovnem računalniškem trgu in je tudi edino podjetje, ki je v zadnjih treh mesecih leta 2001 povečalo svoj tržni delež. Dellov tržni delež sedaj znaša 14,2 odstotka, Compaq pa je na drugem mestu z 11,2 odstotka. HP je s slabimi 8 odstotki na tretjem mestu, četrto pripada IBM-u s 6,2 odstotka, na peto mesto pa se je s 4,9 odstotka uvrstilo združeno podjetje Fujitsu Siemens. Regionalno je povečala delež le azijsko-pacifiška regija brez Japonske. Prodaja v Evropi je bila slaba pri večjih podjetjih in obetavnejša pri manjših podjetjih ter končnih potrošnikih, v ZDA pa se je letna prodaja zmanjšala za dobrih deset odstotkov.
Med Microsoftom in podjetji, ki izdelujejo programsko opremo za odkrivanje virusov teče žolčna debata ali je bil odkrit prvi virus za Microsoftovo prihajajoče okolje .NET ali ne. W32.Donut je namreč virus, ki je v veliki meri podoben že znanemu virusu Winux, le da okužuje datoteke .NET. Microsoft trdi, da tega nikakor ne moremo šteti za virus .NET, saj je le minimalen delček virusa napisan v .NET jeziku MSIL (Microsoft Intermediate Language).
American Antitrust Institute (AAI), ki kot del civilne družbe nadzira protimonopolne postopke v ZDA, je vložilo tožbo zoper Microsoft in ameriško ministrstvo za pravosodje (DOJ). Ameriška zakonodaja namreč določa, da mora biti kakršno koli dogovarjanje med dvema stranema, ki sta v sodnem postopku, javno. AAI pa sumi, da sta se Microsoft in DOJ v zvezi z protimonopolno tožbo dogovarjala tajno. Težko bi verjeli, da bi DOJ pristal v tako ugodno poravnavo, če ne bi k temu pripomoglo Microsoftovo prigovarjanje, skrito očem javnosti, še dodajajo aktivisti AAI.
Potrošniška mrzlica pred koncem lanskega leta, uspešna prodaja igralne konzole Playstation 2, elektronskih in informacijsko-tehnoloških izdelkov ter šibak jen so glavni razlogi za rekorden Sonyjev prihodek v tretjem četrtletju. Sony je v zadnjih treh mesecih 2001 ustvaril kar 18,7 milijarde dolarjev prihodkov, kar je bilo sedem odstotkov več kot v primerjalnem obdobju leta 2000. V tem obdobju so zabeležili konsolidiran neto zaslužek v višini 522 milijonov dolarjev, kar je bilo sicer 14 odstotkov slabše kot v primerjalnem trimesečju 2000. Najbolj se je popravil izkupiček na področju iger, saj se je lanska izguba letos spremenila v 541 milijonov visok dobiček, prodaja pa je zrasla kar za 63 odstotkov na 3,1 milijarde dolarjev. Prodaja v ZDA se je povečala za petino, v Evropi za 16 odstotkov, na Japonskem pa je padla za dobrih šest odstotkov.
Palm je že za lansko jesen napovedal vmesnik bluetooth, ki naj bi ga vtaknili v razširitveno režo SD na novih Palmih serije m500 in m125, pa vendar izdelka še danes ni na tržišču. Kot kaže, ga bomo vendarle dočakali v začetku tega leta.
IBM je javnosti prikazal prototip modularnega računalnika, ki ga lahko uporabljamo kot ročni, prenosni ali namizni računalnik. Računalnik je zasnovan tako, da v osnovi vsebuje le najnujnejše dele, vse ostale, vključno z vmesniki za zunanji monitor in tipkovnico, pa dodajmo po potrebi prek posebnega razširitvenega mesta. S tem so močno zmanjšali dimenzije in težo.
Podjetje ST Microelectronics, eden od proizvajalcev grafičnih pospeševalnikov, se je odločilo umakniti iz tega trga. S svojimi procesorji sicer niso nikoli dosegli vidnejšega tržnega deleža, toda v zadnjem času so predvsem z nižjimi cenami začeli postajati konkurenčni vodilnim proizvajalcem. ST Microelectronics namerava celoten oddelek prodati, kupca pa še iščejo. Odločitev pravzaprav ne preseneča, saj so grafični pospeševalniki v zadnjem letu predstavljali le 15 milijonov dolarjev prihodka za družno, ki sicer letno obrne kar 6,36 milijard dolarjev.
Podjetje Sun se je po dolgih ugibanjih javnosti končno odločilo močneje podpreti operacijski sistem Linux. Izvršni direktor Ed Zander je tako najavil, da bo podjetje Sun v prihodnje Linux podpiralo na vseh področjih svoje ponudbe, prvič pa lahko pričakujemo tudi Sunove sisteme, ki bodo v celoti opremljeni z Linuxom. Zander ob tem poudarja, da je ta korak storjen predvsem v luči tekmovanja s podjetjem Microsoft, čeprav mnogi menijo, da je to obenem tudi odgovor na IBM-ovo vse večjo podporo Linuxu. S tem korakom želijo ob lastnem sistemu Solaris tekmovati tudi na področju Linuxa, ki dosega vse večji konsenz med velikimi uporabniki.
Podjetji Toshiba in SanDisk sta družno razvila doslej največji pomnilniški čip s tehnologijo Flash RAM. Novi pomnilnik lahko na enem samem vezju shrani 1 Gb podatkov kar je štrikrat več kot doslej. Novo vezje je narejeno v prostorsko varčni 0,13 mikronski arhitekturi, tako da lahko pričakujemo pomnilniške kartice z velikostmi 1 GB in več, saj bo mogoče na kartice postaviti več kot en sam čip. Obenem so uporabili nov tip tehnologije z NAND, ki omogoča hitrejše pisalne cikle (1 MB/s) in je zato primerna za večpredstavno rabo, na primer hranjenje video posnetkov. S tem pa razvoja še ni konec. Strokovnjaki podjetja Sharp in raziskovalci univerze Tokohu so predstavili prototip vezja Flash RAM, ki lahko hrani 16 Mb podatkov. Toda njegovo komercialno uporabo napovedujejo šele za leto 2005 ali 2006.
Nemško podjetje Elsa je pohitelo in le dan za predstavitvijo novih grafičnih procesorjev GeForce4 družbe nVidia najavilo tudi prve kartice z novimi čipi. Najzmogljivejša med njimi je Elsa Gladiac 925VIVO, zgrajena na podlagi procesorja GeForce4 Ti4600, opremljena pa je z 128 MB velikim pomnilnikom DDR DRAM (dostopni čas samo 2,8 ns) in efektivnim pomnilniškim taktom 650 MHz. Povrh vsega ima kartica digitalni vmesnik DVI-I, podpira do dva priključena monitorja, premore pa tudi video vhod ter izhod, s katerima je mogoče snemati in predvajati video posnetke.
Združenje proizvajalcev PCI-SIG je napovedalo novo različico vodila PCI, izvedbo PCI-X 2.0, ki bo omogočalo še hitrejši prenos podatkov v računalniških sistemih, ob tem pa zadržalo združljivost s sedanjimi standardi. PCI-X 2.0 omogoča prenose podatkov s hitrostmi 2,1 GB/s oziroma 4,3 GB/s, pri term pa uporablja nove tehnike prenosa Double Data Rate (DDR) in Quadruple Data Rate (QDR). Specifikacija tudi ponuja zanesljivejše prenose z uporabo sistema za ugotavljanje in odpravljanje napak (ECC). Novo vodilo naj bi tako podaljšalo življenjsko dobo vodilu PCI v pričakovanju na prihod povsem novih sistemih vodil, kot so 3GIO in Infiniband. Za zdaj še ni znano, kdaj bo PCI-X 2.0 prišel v uporabo
Spletne storitve so ena izmed najbolj vročih tem ta hip. Z njimi naj bi proizvajalci končno presegli ovire, ki jih predstavljajo različni informacijski sistemi in standardi, zaradi katerega je komunikacija in povezovanje med rešitvami različnih ponudnikov zelo težavna. Kot kaže, pa se na tem področju vendarle premika. Skupina velikih proizvajalcev, med katerimi so tudi veliki tekmeci, je sklenila ustanoviti združenje, ki bo skrbelo za implementacijo skupnih standardov na področju spletnih storitev.
Švicarsko podjetje Vivastar je na lanskem Comdexu presenetilo javnost z napovedjo zapisovalnika ustreznega standardu DVD-R, ki so ga razvili v lastni režiji. Zdaj izdelek prihaja tudi v prodajo. Enota Vivastar RS-111 podpira zapisovanje na nosilce DVD-R in DVD-RAM, dosega pa hitrosti 2x pri zapisovanju in 4x pri branju nosilcev. Zapisovalnik na računalnik priključimo prek vmesnika EIDE, podpira pa tako nosilce DVD-R kot DVD-RW. Priložena je programska oprema, ki so jo razvili pri Vivastarju in tudi program Power Director 2.0, ki omogoča urejanje video posnetkov. Pri vsem skupaj je najbolj zanimiva cena, saj bo Vivastar enoto RS-111 prodajal za priporočen znesel 600 evrov, kar je precej manj od današnjih zapisovalnikov DVD, ki so že na trgu. Konec pomladi pride nato na vrsto še zunanja enota RS-121.
Proizvajalci prenosnikov kar ne morejo počakati na to, da bi Intel tudi uradno predstavil mobilno različico Pentiuma 4, zato so nekateri že napovedali nove modele, ki bodo na trg prišli predvidoma marca ali aprila. Procesor, ki bo najbrž nosil oznako Pentium 4-M, bo izdelan v 0,13 mikronski arhitekturi, vseboval pa bo 512 KB velik drugonivojski predpomnilnik. Seveda bo Intel vanj vgradil vse doslej znane prijeme za varčevanje s porabo energije, pa tudi nekatere nove. Sprva obljubljajo frekvence 1,6 in 1,7 GHz, kasneje pa menda do 2,4 GHz, torej celo več, kot pri današnjih najhitrejših namiznih izvedbah.
Podjetje Sun je objavilo načrt z delovnim imenom >>N1<<, s katerim želijo doseči večjo nadzorljivost in enostavnost uporabe gruč računalniških in pomnilniških sistemov. N1 predvideva virtualizacijo stojne in programske opreme, s čimer naj bi dosegli večjo modularnost in razpoložljivost sistemov. Virtualziacija sistemov omogoča, da posamezne gradnike obravnavamo v okviru centralnega sistema in ne zgolj kot posamezen sistem povezan v celoto. Glavna prednost je v načinu nadzora. Medtem, ko nadzorniški sistemi že danes omogočajo pregledovanje stanja različnih sistemov, ima N1 bolj ambiciozne cilje, saj bo skrbel predvsem za večjo razpoložljivost sistemov.
Progarm Maya, eden najbolj zmogljivih programov za 3D oblikovanje in animacije, bo kmalu na voljo v posebni, brezplačni različici. Izdelek, ki stane tudi več 10.000 dolarjev (odvisno od različice), bo brezplačno na voljo v izvedbi Maya Pesronal Learning Edition, namenjena pa bo študentom in profesionalcem, ki bodo paket lahko uporabljali za osebne, neprofitne projekte. Podjetje Alias|Wavefront s tem korakom skuša pritegniti uporabnike, da bi začeli uporabljati paket v večjem številu, morda tudi na račun tekmecev. Posebna različica bo vsebovala vsa orodja paketa Maya Complete, na voljo pa bo za okolja Windows in MacOS X. Posebnost brezplačne različice bo v vodnem žigu, ki bo zagotavljal, da je izdelek namenjen osebni rabi. Proizvajalec računa, da se bo preizkusu za nakup odločilo več uporabnikov, kot doslej.
Kljub temu, da je Microsoft šele dodobra začel s prodajo operacijskega sistema Windows XP (slovensko različico šele pričakujemo), strokovna javnost vse bolj pogosto govori tudi o njegovih naslednikih Longhorn in Blackomb. Za zdaj so to bolj ali manj ugibanja, toda dejstvo je, da razvoj že poteka. Za zdaj je že znano, da bo prvi naslednik, z delovnim imenom Longhorn vseboval nekoliko spremenjen uporabniški vmesnik, predvsem za lažjo rabo v različnih ciljnih napravah (predvsem tistih za domačo rabo).
Podjetje Silicon Graphics Inc. (SGI) je napovedalo nabor novih programskih in strojnih rešitev, ki bodo omogočale uporabo in prikaz grafično intenzivnih podatkov na širokem naboru odjemalcev, od namiznih do ročnih računalnikov. V ta namen so predstavili tudi svoj koncept omrežja za prenos grafičnih podatkov, imenovanega Visual Area Network (VAN). Osnova je pravzaprav preprosta - glavni izračun pri sodobnih tridimenzionalnih programih poteka na oddaljenih zmogljivih računalnikih (tudi superačunalnikih), rezultati pa se prikazujejo lokalno, na strani odjemalca. Zamisel je po načinu dela podobna delovanju priljublejnih terminalskih strežnikov, toda tokrat s poudarkom na prenosu grafičnih informacij.
Hewlett-Packard je razširil ponudbo strežnikov za manjša in srednje velika podjetja. HP Server tc2100 je na voljo v dveh izvedbah, z 1,13-gigaherčnim procesorjem Intel Pentium III in diskovjem SCSI ali IDE ali pa s 950-megaherčnim procesorjem Intel Celeron in diski IDE. Pomnilnik je mogoče razširiti do 1,5 GB, za razširitve pa so na voljo štiri reže PCI. Strežnik je izdelan tako, da se ga da kar se da enostavno namestiti in kasneje tudi servisirati. Posebej so bili pozorni na podporo za izdelavo varnostnih kopij in poseben sistem za reševanje iz morebitnih napak. Server tc2100 je mogoče naročiti z operacijskimi sistemi Windows 2000, Linux ali Netware. Cena se v ZDA prične pri samo 650 dolarjih za sistem s procesorjem Celeron in 40 GB velikim diskom.
Microsoft je dosegel nov mejnik, saj so doslej prodali že 100 milijonov uporabniških licenc za poštne strežnike Microsoft Exchange Server. Med uporabniki sistema so podjetja vseh velikosti, tudi največja, kot sta ameriški kongres in Cisco. Podjetje Radicati Group, ki je opravilo raziskavo o sporočilnih sistemih (Instant Messaging), je ugotovilo, da je strežnik Microsoft Exchange Server danes vodilni sporočilni sistem med 1000 največjimi globalnimi podjetji. Izdelek je v zadnjem letu doživel hitrejšo rast kot konkurenčni izdelki, obenem pa ima strežnik 43 odstotni tržni delež tržišču.
Kot kaže so se pri Microsoftu odločili za najbolj obsežno >>čistilno<< akcijo iskanja napak in varnostnih lukenj v svojih programskih izdelkih. Po odločitvi vodstva, ki je moralo v zadnjih mesecih poslušati vse ostrejše pritožbe javnosti in kupcev, so razvoj domala vseh izdelkov ustavili za približno mesec dni (prvič v 25 letih obstoja), v katerem so bodo posvetili predvsem iskanju in saniranju napak. V procesu >>čiščenja<< naj bi pregledali izvorno kodo vseh programov, obenem pa postavili nove temelje za razvoj zanesljivejših in varnejših programov v prihodnje. Zanimivo, da vest o čistilni akciji niso objavili javno, temveč je pricurljala ven na enem od seminarjev ameriške administracije. V akcijo so vključeni vsi oddelki, tako za operacijske sisteme, pisarniške programe, strežniške izdelke, kot razvojna orodja. Čistilna akcija je del širše iniciative imenovane >>Zaupanja vredno računalništvo<<, ki jo je oznanil pred mesecem dni glavni softverski arhitekt Bill Gates. Za zdaj še ni jasno, koliko zamude bodo zaradi tega imeli že napovedani programski izdelki.
