MasterCard je najavil, da bo konec pričel uvajati globalni sistem klirinškega upravljanja (GCMS), ki bo temeljil na internetnih protokolih. GCMS bo preko interneta povezoval trgovce in ponudnike storitev, ki omogočajo plačilo z MasterCardovo kreditno kartico s približno 20 tisoč bankami, ki kartice izdajajo. Po predvidevanjih vodstva MasterCarda bodo vse banke vključene v projekt do začetka 2003.
Compaq in Intel sta napovedala, da razvijata strežniške sisteme, ki bodo temeljili na Intelovih varčnih procesorjih z delovnim imenom Tualatin. Z uporabo varčnih procesorjev bo mogoče ob nizki porabi energije v en strežniški stolp postaviti strežniško farmo s kar 200 do 300 procesorji. Pri Compaqu načrtujejo, da bodo do konca leta že poslali na trg prve strežnike ProLiant in QuickBlade, ki bodo temeljili na Tualatinih.
Toshiba je predstavila majhen strežnik Magnia Z300, ki meri zgolj 23,3 x 40 x 10 centimetrov, poganjata pa ga eden ali dva Intelova procesorja Pentium III s taktom 866 MHz ali 1 GHz. Osnovna različica vsebuje 128 MB pomnilnika, ki je razširljiv do 3 GB in 125 GB diskovnega prostora, možno pa je dodajati diske do skupne velikosti 584 GB. Skupaj s strežnikom bo na voljo tudi kartica za brezžično krajevno omrežje, ki bo podpirala standard IEEE 802.11b.
Casio je predstavil nov model lahkega prenosnika Cassiopeia Fiva MPC-206E, ki ga poganja Transmetin procesor Crusoe. Z uporabo varčnega Crusoeja in le 8,4 palčnim zaslonom, naj bi Fiva zmogla kar 9 ur nepretrganega dela z enim polnjenjem akumulatorja. Fiva MPC-206E je tudi prvi prenosnik, ki poleg Windowsov (Millennium Edition) poganja tudi Linux. Preklop med sistemoma je mogoč zgolj s pritiskom na tipko. Sistem ponuja dodatne prednosti predvsem na področju varčevanja z energijo, saj se okleščena različica Linuxa naloži v trenutku in je uporabna za denimo predvajanje posnetkov MP3 ali prenašanje datotek.
Trije veliki japonski proizvajalci računalnikov, NEC, Sony in Fujitsu so napovedali vgradnjo AMDjevih novih procesorjev Athlon 4 in Duron v svoje nove prenosnike. Omenjeni proizvajalci skupaj zalagajo več kot polovico japonskega trga z računalniki. Prvo od podjetij, ki bo dalo na trg prenosnik z novim procesorjem, bo NEC. V najdražje računalnike LaVie serije G bodo vgrajevali procesor Athlon 4 s taktom 1GHz Athlon, v cenejše LaVie L in LaVie U serije pa procesorje Duron s taktom 800 in 700 MHz. Sony bo na japonskem trgu prodajal računalnike VAIO FX210 s 700 MHz Duronom, Fujitsu pa bo v serijo prenosnikov Biblo vgrajeval Durone s 800 MHz. Novi AMD-jevi procesorji za prenosnike zapolnjujejo luknjo v dosedanji tovarniški ponudbi in predstavljajo resno konkurenco Intelovim procesorjem za prenosnike Penthium III.
Francoska medijska hiša Vivendi Universal je naznanila, da bo za 372 milijonov dolarjev kupila ameriško spletno glasbeno podjetje MP3.com, kar je svojevrstna ironija. Vivendi Universal je bil lani namreč edino od petih medijskih podjetij, ki so tožila MP3.com zaradi kršenja avtorskih pravic, ki ni pristalo na poravnavo. MP3.com je moral takrat Vivendiju izplačati 53,4 milijonov dolarjev odškodnine. Podjetje Vivendi ima 290.000 zaposlenih in poslovanje v sto državah po svetu. Z nakupom razvpite glasbene strani bodo dobili dostop do še približno 40 milijonov dosedanjih uporabnikov sistema MP3.com.
Samsung je predstavil svoj prvi >>pametni telefon<< SPH-I300, ki združuje značilnosti ročnega računalnika s Palmovim operacijskim sistemom in telefona GSM. Po Kyoceri je Samsung drugi proizvajalec, ki je v >>pametni telefon<< vključil Palm OS, vendar SPH-I300 odlikuje manjša teža in barven zaslon.
Predstavniki podjetja IBM so napovedali skorajšnji začetek prodaje prenosnikov ThinkPad in ročnih računalnikov z barvnim zaslonom in vgrajeno anteno za brezžičen dostop do omrežij. Tako so napovedali, da bodo proti koncu junija na trg poslali novi prenosnik ThinkPad A22 z vgrajeno anteno za dostop do omrežij 802.11b. Vgradnjo anten so napovedali tudi za serije prenosnikov T in X, v serijo I pa so jih začeli vgrajevati že septembra lani. Omrežne kartice bodo vgrajene v računalnik, prav tako kot antena, ki so jo namestili ob notranji stranici zaslona. Nov IBM-ov ročni računalnik z barvnim zaslonom in anteno za dostop do brezžičnih omrežij pa bo Workpad c505, zasnovan na pred nekaj meseci predstavljenim ročnim računalnikom Palm m505. V sodelovanju z enim od hotelov v Las Vegasu, IBM-ovi razvojniki preskušajo sistem za elektronski sistem sprejemanja gostov, v sodelovanju z banko HypoVereinsbanka pa so razvili sistem za povezavo prenosnikov in ročnih računalnikov z IBM-ovim eServer-jem z900, ki sistemskim inženirjem omogoča upravljanje strežnika na daljavo.
Gordon Moore, eden od soustanoviteljev Intela, je z dopolnitvijo 72 let odstopil s položaja člana upravnega odbora. Moore je začel soustvarjati industrijo mikroprocesorjev že leta 1965, ko je uveljavil idejo, da se mora zmogljivost čipov podvojiti vsakih 18 mesecev. Ta koncept so pozneje sprejeli kot Mooreov zakon. Moore verjame, da bo njegov zakon veljal še deset do dvajset let, razvojni inženirji pa bodo morali odpraviti pretirano segrevanje zmogljivejših čipov in razviti še drobnejša vezja. V nasprotnem primeru se lahko obdobje v Mooreovem zakonu podaljša z 18 na 60 mesecev in več. Intel je predstavil prvi procesor 4004 leta 1971, ta pa je imel 2250 tranzistorjev. Današnji Pentium 4 jih ima 42 milijonov, do konca desetletja pa naj bi bilo v enem procesorju več milijard tranzistorjev.
IBM razvijalcem Linuxa omogoča brezplačen 30- do 90-dnevni dostop preko interneta do enega od svojih velikih računalnikov eServer zSeries, ki ima deset procesorjev in 2,1 terabajta pomnilnika, stane pa od 750 tisoč dolarjev naprej. IBM-ov veliki računalnik lahko naenkrat sprejme več tisoč uporabnikov Linuxa, ki lahko dodeljen prostor uporabljajo za raziskovalne, poslovne ali zasebne namene. Brezplačna ponudba dostopa do velikega računalnika tipa zSeries je del IBM-ove odločitve, da letos nameni eno milijardo dolarjev za razvoj Linuxa. Linux močno podpirajo tudi HP, Compaq in Dell, zaostajata pa Sun in Microsoft.
Dell se je kot zadnji od največjih računalniških podjetij odločil za razvoj lahkih oziroma izredno tenkih strežnikov, ki jih bodo ponudili trgu sredi prihodnjega leta. V standardno omaro je bilo doslej možno združiti le 42 strežnikov. V prvi fazi se bo to število podvojilo, kmalu pa naj bi v omaro "stlačili" do 280 posameznih strežnikov. Prvi Dellovi lahki strežniki bodo delovali z Intelovo procesorsko arhitekturo IA-32, v drugi polovici leta 2002 pa naj bi vgrajevali že Intelovo drugo generacijo 64-bitnih procesorjev, znanih pod imenom McKinley. Dell je doslej prodajal cenejše strežnike, z uporabo McKinleya pa se bodo zavihteli v višji rang strežnikov - tako po zmogljivosti kot po ceni.
Strokovnjaki iz Lucentovih laboratorijev Bell na čelu s Horstom Stormerjem, dobitnikom Nobelove nagrade za fiziko v letu 1998, trdijo, da bi lahko plastika nadomestila optične kable, preko katerih so računalniki povezani z internetom. Plastika naj bi bila cenejša in bolj upogljiva, žal pa je uporabna le za razdalje do sto metrov, ker je slabše prevodna za signale od optičnih kablov. Stormer trdi, da bo plastična elektronika kmalu postala realnost, kar morda ni daleč od resnice, saj so marca v Bellovih laboratorijih predstavili prvi superprevodnik iz plastike. Zaradi nizke cene naj bi bila to tudi smer razvoja za hitre komunikacije v stanovanjih.
Podjetje Compaq je na trg poslalo prvi izdelke izdelan na osnovi nove Quantumove tračne enote Super DLT, ki uporablja trakove z zmogljivostjo 110 GB s hitrostjo prenosa podatkov 11M na sekundo. StorageWorks MSL 5026SL, kot je polno ime izdelka, omogoča hranjenje tja do 2,86 terabajtov podatkov v nestisnjeni ali skoraj dvakrat toliko v stisnjeni obliki. Sistem ima vgrajenih 26 razširitvenih rež, podpira pa vse Compaqove strežnike ProLiant in Alpha. Enoto prodajajo z enim ali dvema tračnima enotama DLT, do sedem takih pomnilniških enot pa je mogoče povezati v celoto, ki lahko hrani do 20,02 TB podatkov v nestisnjeni ali 40,02 v stisnjeni obliki.
Hewlett-Packard je zaradi težav svetovnega gospodarstva v drugem trimesečju ustvaril 11,6 milijarde dolarjev prihodka, kar je bil štiri odstotke manj kot v primerjalnem lanskem obdobju. Precej večji padec je HP zabeležil pri dobičku, saj so ga v letošnjem obdobju ustvarili 319 milijonov, lani pa skoraj trikrat več. Prodaja izdelkov za končne potrošnike se je zmanjšala za osem odstotkov, podjetjem so prodali za pet odstotkov manj, najslabše rezultate v drugem četrtletju pa so dosegli s 13 odstotkov slabšo prodajo strežnikov Unix. HP bo v tretjem četrtletju od maja do julija odpustil tri tisoč vodstvenih delavcev, precej zaposlenih pa bodo poslali na neplačane dopuste.
Japonski Nintendo bo začel novembra v ZDA prodajati igralno konzolo nove generacije z imenom Gamecube, ki bo stala 200 dolarjev. V Evropi bo konzola na voljo v začetku prihodnjega leta. Sistem Gamecube bo namenjen predvsem igranju, poganjal pa ga bo glavni procesor Gekko, zasnovan na RISC procesorju PowerPC. Za grafiko bo skrbel ATI-jev procesor Flipper, ki bo zmogel senčiti od 6 do 12 milijonov mnogokotnikov na sekundo, deloval bo s taktom 162 MHz in vseboval 3 MB RAM velik pomnilnik v samem procesorju (ta bo razdeljen na 2 MB velik medpomnilnik za sliko ter 1 MB za teksture) ter 27 MB velik distemski pomnilnik. Konzolo bo mogoče tudi razširjati in sicer s pomnilniškimi karticami Flash RAM, vmesniki SD Card, brezžičnim vmesnikom z imenom Wavebird, modemom, kablom za digitalno video povezavo, pozneje pa tudi kabelskim modemom. Nintendo naj bi glavnima tekmecema Microsoftovim X-Boxom in Sonyevo konzolo PlayStation 2 tekmoval predvsem z ugodnejšim razmerjem med ceno in zmogljivostjo, pa tudi cenejšimi igrami.
Intel je 29.maja dvignil zaveso nad svojim prvim 64-bitnim procesorjem, ki so mu že pred časom dali ime Itanium. S tem je izdelek, ki je glede na prvotne načrte zakasnil več kot eno leto, končno prišel v prodajo, čeprav v omejenih količinah in še to samo prek OEM ponudnikov. Novi procesor, ki je mišljen predvsem za rabo v zmogljivih strežnikih in delovnih postajah naj bi se spopadel z izdelki proizvajalcev iz višjega razreda zmogljivosti, kot so bili dosedanji procesorji za osebne računalnike PC. Intel ne skriva načrtov, s katerimi nameravajo z Itaniumom in njegovimi nasledniki poseči v razred strežnikov in delovnih postaj družb Sun, Compaq in IBM, čeprav bodo tu naleteli na hudo konkurenco.
V podjetju Computer Associates so zadovoljni s 3,6-odstotno rastjo prihodka, ki so ga ustvarili v zadnjem četrtletju, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Rast so ustvarili predvsem zaradi boljše prodaje programske opreme za velike računalnike. Dobiček v zadnjem četrtletju se je v primerjavi z prejšnjim letom povečal za dobrih 32 odstotkov in je znašal 274 milijonov dolarjev, prihodka pa je bilo 1,44 milijarde dolarjev. Največji delež v prihodku (48 odstotkov) so ustvarili s prodajo programov za velike računalnike IBM OS/390. Geografsko gledano je še vedno največ kupcev iz Severne Amerike (64 odstotkov), v ostalih predelih sveta pa je prodaja v četrtem trimesečju padla za tri odstotke.
IBM je predstavil novo različico podatkovnega strežnika z oznako DB2 7.2. Prenovljeni strežnik vsebuje izboljšano podporo za sodelovanje z drugimi IBMovimi strežniki, še posebej pa posredniškim sistemom MQ Series in programskim strežnikom WebSphere Application Server. Nova različica prinaša hitrejše in alternativne poti dostopa do podatkov, Načrtovali so obenem izkoristili priložnost in v strežnik vgradili podporo za nekatere nove internetne protokole, kot sta SOAP (Simple Object Access Protocol) in UDDI (Universal Description, Discovery and Integration)s katerimi naj bi bolje uspevali na področju spletnih storitev. Izboljšana so orodja za prenos podatkov iz drugih izdelkov, kot so Oracle, Informix, Sybase in MS SQL Server.
Handspringovi ročni računalniki Visor bodo odslej opremljeni z brezžičnim omrežnim vmesnikom, ki so ga razvili pri podjetju Xircom. Xircom je od letošnjega januarja del Intela, ki je za to podjetje odštel 750 milijonov dolarjev. Vmesnik omogoča hitrost prenosa podatkov do 11 Mb/s in oddaljenost od omrežnega sprejemnika do 90 metrov. Stal bo 300 dolarjev, kupiti pa ga bo mogoče tudi v Xircomovi spletni trgovini.
Po navedbah Dataquesta naj bi bil globalni trg IT storitev v letu 2004 vreden 1,2 bilijona dolarjev, kar je sto milijard dolarjev manj od lanske napovedi. V prejšnjih letih je letna rast dosegala od 17 do 20 odstotkov, lani in letos pa se vrti okrog desetih odstotkov. Svetovni trg IT storitev naj bi ponovno zrasel prihodnje leto, vendar ne bo dosegel 20 odstotkov, pravijo pri Dataquestu. Največji trg za IT storitve je Severna Amerika, ki je imela lani s 345 milijoni dolarjev 52-odstotni delež. Sledila ji je Zahodna Evropa s 173 milijoni dolarjev, na tretjem mestu pa je območje Azije in Pacifika z 38 milijoni dolarjev. Do leta 2005 bo najbolj zrasel promet v azijski regiji, saj bodo številne države sofinancirale projekte s področja informacijske tehnologije.
Podjetji EMC in Network Appliance, vodilna ponudnika sistemov SAN in NAS sta objavila poslovne rezultate, ki so slabši od napovedanih. Čeprav obe podjetji še naprej poslujeta z dobičkom, je ta precej nižji kot v prejšnjih četrtletjih, kar slabo vpliva na vrednost delnic podjetij. EMC je tako objavil četrtletni promet v višini 2,35 milijarde dolarjev, kar je 10% slabše od napovedi. EMC, ki je bil lani 9 milijard dolarjev vredno podjetje, je načrtovali letos ta prag povečati na 12 milijard dolarjev, vendar se bodo zdaj morali >>zadovoljiti<< nekje z 10,5 milijardami dolarjev letnega prometa.
Podjetje Acer je predstavilo lahki strežnik Altos SA50, za katerega so prejeli precej nagrad za obliko in uporabnost. Strežnik je manjši od običajnega namiznega računalnika, ima 64 MB SDRAM, razširljiv do 256 MB, vgrajen disk z možnostjo dodajanje še enega zunanjega diska, deluje pa s operacijskim sistemom Linux. Na vrhu prednje plošče je vgrajen manjši LCD zaslon za upravljanje in diagnozo sistema, strežnik pa je mogoče upravljati preko spleta. Strežnik izpolnjuje iste naloge kot večji izdelki: omogoča strežbo elektronske pošte, dostop do interneta, strežbo datotek in tiskalniških opravil in vse ostalo, kar za potrebuje manjše podjetje.
Microsoft je v ZDA začel s prodajo novega kompleta pisarniških programov Office XP. S tem so uresničili napoved, da bo Office XP v prodaji že konec maja. Začetek prodaje so pospremili z predstavitvijo v več kot 100 državah širom sveta, osrednji dogodek pa je bil v New Yorku. Tako kot napovedano, bo izdelek na voljo v več različicah, ki vsebujejo različni nabor posameznih gradnikov. Osnovna različica Office XP Standard vsebuje urejevalnik besedil Word, preglednico Excel, odjemalca Outook in predstavitveni program PowerPoint. Profesionalna različica k temu dodaja še podatkovno zbirko Access, različica za razvijalce Developer pa spletni urejevalnik Frontpage, orodja za skupinsko delo SharePoint Team Services ter nekaj drugih razvojnih orodij. Najbolj obsežna pa je različica Professional Special Edition, ki vsebuje poleg vsega naštetega še program za namizno založništvo Publisher in miško IntelliMouse Explorer. Cene se v ZDA gibljejo med 480 in 800 dolarji (240 in 550 dolarji za nadgradnje). Slovenska različica paketa Office XP je trenutno v zadnjih fazah razvoja, tudi tokrat pa jo bodo predstavili nekaj mesecev za izidom ameriške različice, predvidoma okoli letošnjega sejma Infos.
IBM je predstavil novo različico svoje izvedbe operacijskega sistema Unix, imenovano AIX 5L 5.1, ki vsebuje tesne povezave z drugo izvedbo Unixa - Linuxom. Ena izmed glavnih novosti sistema je namreč dodana podpora za knjižnice in programske vmesnike API, s katerimi je mogoče na razmeroma preprost način prenesti programe za Linux na sistem AIX, zgolj s ponovnim prevodom izvorne kode. IBM je obenem predstavil paket AIX Toolbox for Linux, s katerim, ki vsebuje čez 200 orodij in programov, namenjenih tesnejšemu povezovanju sistemov AIX in Linux.
Podjetje Novell je v drugem četrtletju letošnjega leta zabeležilo skupni promet v višini 241 milijonov dolarjev, ob tem pa so zabeležili izgubo 0,48 dolarja na delnico. Večji del izgube je pripisati investicijam v višini 142 milijonov dolarjev, ki jih je družba naredila v druge družbe, brez česa bi bila izguba le 0,03 dolarja na delnico. Kljub temu je celoten prihodek znatno manjši od dosežka v enakem obdobju leta 2000, ko so pri Novellu zabeležili prihod 302 milijonov dolarjev. Razlog za izpad prihodka pripisujejo tako kot drugod propadu internetnih podjetij (kjer so imeli kar nekaj vložkov) ter zmanjšanju povpraševanja informacijskih rešitev v podjetjih. Optimizem pa vzbuja vse večje zanimanje za storitve in rešitve na podlagi imeniških sistemov, zaradi česar Novell pričakuje ponovno izhod iz rdečih številk že v začetku leta 2002.
Microsoft je na srečanju NetWorld+Interop prvič javno prikazal delovanje novega upraviteljskega paketa Microsoft Operations Manager (MOM). Program je namenjen upravljanju dogodkov in zmogljivosti strežnikov Windows 2000, pa tudi drugih, kot so spletni strežnik IIS, Exchange Server 2000 in SQL Server 2000. Program vsebuje orodja za diagnozo delovanja sistemov in zna celo svetovati rešitve. Na podlagi zbranih podatkov zna tudi napovedovati možne težave, še preden do teh dejansko pride. Poleg samodejnega delovanja je mogoče s programom ustvariti pravila, na podlagi katerih sistem samodejno opravlja spremembe in opravke, tudi brez prisotnosti upravitelja. MOM je zasnovan modularno, omogočal pa bo tudi razširitve z zunanjimi moduli. Eden prvih partnerjev družbe Microsoft je podjetje NetIQ, ki že pripravlja prvi dodatek Extended Management Pack (XMP). Microsoft Operations Manager bo objavljen v drugi polovici leta, cena pa bo okoli 850 dolarjev za nadzorovani strežniški procesor.
Apple je na konferenci Apple Worldwide Developer Conference predstavil drugo različico strežniškega sistema Mac OS X Server. Različica 1.0, ki je bila prvi na Unixu (jedru Mach) zgrajen Applov sistem, je izšla pred dvema letoma in večina uporabnikov sistema meni, da je skrajni čas za novo, predvsem zaradi tega, ker je Mac OS X za delovne postaje končno na voljo.
Podjetje SRC.SI svojim strankam že dalj časa ponuja celovite rešitve in storitve na področju poslovnih sistemov ter podatkovnih skladišč. Podatkovna skladišča predstavljajo osnovo za elektronsko poslovanje, saj lahko z njihovo uporabo podjetja izboljšajo in optimizirajo svoje procese spremljanja in odločanja. Poslovne rešitve, ki izkoriščajo podatkovna skladišča, tako postajajo čedalje pomembnejši dejavnik pri uspehu podjetij.
Na sedežu Nato pakta so se odločili, da bodo za upravljanje s svojim finančnim sistemom Nato Automated Financial System (NAFS) uporabljali Oraclovo programsko rešitev Oracle E-Business Suite. To rešitev bodo tako uporabljali v 19 Nato poveljstvih v dvanajstih različnih državah. Z njo bodo članice pakta opravljale denarne transakcije, pri tako obsežnem finančnem poslovanju pa je bila za Nato pakt odločilnega pomena tudi možnost hitrih in obsežnih finančnih analiz in statistične obdelave in predvsem izredno visoke varnosti finančnih podatkov. Sistem bo služil zlasti za učinkovito spremljanje potnih in transportnih stroškov, ki predstavljajo v paktu velik izdatek. Pri uvajanju rešitve bodo sodelovali tudi strokovnjaki iz družbe Oracle Slovenija, kar je še posebej pomembno v času, ko se tudi Slovenija približuje tej organizaciji.
Ameriški razvijalec pomnilnikov Rabmus Inc. je bil spoznan za krivega v sodnem procesu zaradi prevare, ko so pridobili patente na tehnologije, ki so jih razvijali skupno v okviru skupnega zbora razvijalcev elektronskih naprav JEDEC. Sodišče je razsodilo, da Rambus ni spoštoval pravil glede pridobivanja patentov za standarde in tehnologije, ki jih razvija JEDEC. V imenu zbora jih je tožil nemški proizvajalec pomnilniških vezij Infineon Technologies, ki bo tudi prejel celotno vsoto. Čeprav pri Rambusu že napovedujejo, da se bodo na sodbo pritožili, drugi člani JEDEC-a, predvsem Sun, Motorola in Mitsubishi tudi razmišljajo o tožbi.
