Na sejmu Computer Telephony Expo v Los Angelesu je Lucent Technologies predstavil paket komunikacijskih programov, ki uporablja telefonijo IP, prepoznavanje govora in brezžični dostop. Namen teh izdelkov s skupnim imenom iCosm je poglobiti interaktivnost med uporabniki.
Intel je predstavil novo omrežno napravo, ki omogoča souporabo diskovnega prostora tiskalnikov in priključka v internet v malih omrežjih z do 25 uporabniki. Intel InBusiness Small Office Network je majhna omrežna naprava, ki odpravlja zapletenost in težavnost obstoječih datotečnih strežnikov. Intelov strežnik je na voljo v različicah s procesorji s hitrostmi 366 in 466 MHz, poleg diska in pomnilnika pa ima vgrajen tudi modem s hitrostjo 56 Kb/s. Ena od poglavitnih novosti novega strežnika je nov operacijski sistem, ki ga je prispeval Microsoft, nosi pa ime Microsoft Windows for Express Networks.
Podjetje Transmeta je objavilo, da je doseglo sporazum z nekaterimi ključnimi tajvanskimi proizvajalci, ki bodo Transmetin procesor Crusoe in operacijski sistem Mobile Linux uporabili kot nov standard za internetne terminale in prenosnike. Hkrati je v javnost prišlo še nekaj podrobnosti o mobilni različici Linuxa. Ta je med drugim optimaliziran za delo brez diska, za boljši izkoristek prostora pa podpira stiskanje izvršne kode.
Norveški telekomunikacijski operater Telenor bo svojim uporabnikom 22. marca ponudil zaslonski telefon Smart Phone. Razvili so ga v sodelovanju s proizvajalcema Samsung in Alcatel, Norvežani pa zatrjujejo, da so prva država na svetu s to tehnologijo. Telenor Smart Phone se priključi na vtičnico ISDN in omogoča istočasno uporabo kot običajni telefon in za deskanje po spletu. Z njim je možno sprejemanje in pošiljanje elektronske pošte, z vgrajenim čitalnikom za pametne kartice pa varno plačevanje prek interneta brez osebnega računalnika. Telenor Smart Phone bodo prodajali za dobrih 80 tisoč tolarjev, mesečna naročnina pa bo znašala okrog 1500 tolarjev.
Zgodilo se je torej neizogibno: do predpisanega roka Iridium ni uspel pridobiti kupca, zato je 17. marca uradno bil zadnji dan delovanja sistema satelitske telefonije Iridium. Tri skupine, katerih identiteta ni razkrita, so se sicer pogovarjale o nakupu do zadnjega trenutka, vendar niso zadostili pogojem stečajnega sodišča (sredstva za nadaljne delovanje in 10 milijonov ameriških dolarjev gotovinskega pologa). Pogovori so potekali tudi v smer, da NASA prevzame nadzor nad Iridiumovimi sateliti, a je tik pred iztekom roka NASA sporočila, da v ta namen ne more nameniti ustreznih sredstev. Iridiumu so preostale zapadle obveznosti, v času stečaja so znašale okrog 4,4 milijarde ameriških dolarjev, in 66 satelitov, ki sedaj krožijo po vesolju praktično brez kakršnega koli namena. Odločitev o izklopu je sprejela Iridiumov glavni naložbenik Motorola, ki je za sedaj že ugaslega operaterja satelitske telefonije porabil več kakor dve milijardi dolarjev.
Texas Insruments, vodilna družba procesorjev za digitalno obdelavo signalov (DSP), je predstavil nove izdelke, ki omogočajo bistveno zmogljivejšo brezžično komunikacijo prek mobilnih telefonov. Prva novost je procesor DSP, ki je desetkrat hitrejši od današnjih modelov v mobilnih telefonih, po navedbah podjetja pa je dovolj zmogljiv za brezžični prenos videoposnetkov. Druga novost je procesor DSP, ki za delovanje potrebuje le šestino energije v primerjavi z običajnimi modeli, s tem pa omogoča izdelavo še manjših naprav, ki za delovanje ne bodo potrebovale velikih akumulatorjev.
Sun Microsystems je začel izvajati program iFocus za pomoč strankam pri prehodu na elektronsko poslovanje. Za gradnjo svetovalnih središč, v katerih bodo potencialni kupci lahko preizkusili rešitve za elektronsko poslovanje na platformah Sun, Java in Solaris, bodo po nepotrjenih ocenah porabili okrog 300 milijonov dolarjev. Prvo tovrstno središče so že odprli v Kaliforniji, naslednji mesec pa bosta zaživela še v Parizu in Tokyu. Obenem pa Sunovci usposabljajo svetovalce iz partnerskih skupin (Cap Gemini, CSC, Pricewaterhouse Coopers, EDS, Andersen Consulting), ki bodo lahko tudi sami ustanavljali podobna središča. Stroške za ustanavljanje vsakega takega središča ocenjujejo na 4 do 5 milijonov dolarjev.
Spletna grafika v vektorski obliki dobiva z novim programskim paketom Adobe LiveMotion nove razsežnosti in osnovo za še večji uspeh od dosedanjega. Podjetje Adobe, eno od vodilnih v računalniški grafiki, je po razmeroma dolgem razmišljanju in razvoju objavilo razvojno različico programskega paketa za urejanje spletne grafike in animacij v rastrski in zlasti vektorski obliki.
Psion in Motorola bosta poleg skupnega razvojnega programa, objavljenega v začetku leta, vzajemno licencirala tehnologije. Motorola bo licencirala Psionov procesor Halla, ki lahko deluje pri hitrostih do 200 MHz in je optimaliziran za delovanje na Symbianovi platformi EPOC, Psion pa bo od Motorole licenciral trifrekvenčni (900, 1800 in 1900 MHz) komunikacijski modul GSM. Skupne izdelke bodo predstavili naslednje leto, določila pogodbe pa omogočajo uporabo licenciranih tehnologij tudi za druge izdelke obeh proizvajalcev.
Microsoft pripravlja nov strežniški izdelek, imenovan BizTalk Server 2000, ki bo sestavni del paketa BackOffice, omogočal pa bo podatkovno povezavo in trgovanje med podjetji prek opisnega jezika XML. Izdelek bo tesno sodeloval s strežniškim paketom Commerce Server 2000, ki bo osnovni gradnik za izdelavo spletnih trgovin. Microsoft s tem korakom izpolnjuje napovedi strategije delovnega okolja BizTalk, ki so ga napovedali pred letom dni na razvojni konferenci. BizTalk Server 2000 in Commerce Server 2000 predstavljata skupno naslednika dosedanjega paketa Site Server Commerce Edition, ki bo tako odslej razdeljen na dva dela. Čeprav bo do objave končne različice strežnika BizTalk Sever 2000 minilo še nekaj mesecev, je Microsoft že objavil delovna orodja BizTalk Jumpstart Tool Kit 2, ki bodo omogočala izdelavo programov za elektronsko ekonomijo.
Mnogi menijo, da bo naslednjo revolucijo v računalništvu povzročila tehnologija za prepoznavanje govora, vendar je ta še v povojih. Kljub temu pri IBM-u verjamejo, da lahko prepoznavanje govora že danes uporabljamo v nizu primerov. Nedavno so tako predstavili prototip izdelka, ki omogoča uporabo prepoznavanja govora v avtomobilu, v pripravi pa je tudi izdelek Personal Speech Assistant, ki bo prepoznavanje govora omogočal pri ročnih računalnikih Palm. Skupaj s partnerjem One Voice Technologies so prikazali izdelek, ki omogoča dvosmerni dialog z računalnikom v precej bolj tesni povezavi kakor pri dosedanjih izdelkih.
Računalniki po vsem svetu so uspešno preživeli še drugi preizkus v letu 2000. Po novoletnem prehodu v letnico s tremi ničlami so strokovnjaki z nekoliko manj strahu, pa vendar pozorno spremljali prihod 29. februarja, torej prestopnega dne. Težava bi lahko namreč nastala zato, ker standardna metoda za preizkušanje, ali je novo leto prestopno, z letnico 2000 ne delujejo in bi lahko preskočile ta dan. Izkazalo pa se je, da je tudi ta dan minil brez posebnih zapletov. Manjše težave so zabeležili le na Japonskem.
Podjetje Dell je predstavilo novo družino osebnih računalnikov OptiPlex GX300, ki sodi med najzmogljivejše namizne računalnike ta hip. Sistemi OptiPlex GX300 podpirajo enega ali dva procesorja Pentium III, sistemsko vodilo 133 MHz, do 1 GB pomnilnik Rambus, sistemski nabor Intel 820, vmesnik za diske EIDE ATA-66 (opcija Ultra2SCSI) ter niz različnih grafičnih vmesnikov. Računalnike je mogoče naročiti z različnimi operacijskimi sistemi, med drugim tudi z najnovejšim sistemom Windows 2000. Začetna cena 385.000 tolarjev vključuje 533 MHz Pentium III, 64 MB ECC RDRAM, 6,4 GB disk, omrežno kartico 3COM (10/100 Mb/s), zvočno kartico, grafično kartico s procesorjem Nvidia Riva TNT2, opremljeno z 32 MB pomnilnikom in podporo za vmesnik AGP 4x ter operacijski sistem Windows NT. OptiPlex GX300 omogoča učinkovito nadzorovanje prek podpore za standarde Wired for Management (WfM) 2.0, Desktop Management Interface (DMI) 2.0 ter z možnostjo spletnega upravljanja (WBEM).
Na Japonskem bo še ta mesec več mobilnih kakor stacionarnih telefonskih priključkov. Poznavalci so že sredi lanskega leta ocenili, da se bo to zgodilo v prvem letošnjem trimesečju in se pri oceni niso zmotili. Na Japonskem se število mobilnih priključkov mesečno poveča za 760 tisoč, konec februarja pa je doseglo že 55,5 milijona. Število analognih priključkov obenem pojema, predvsem zaradi priljubljenosti priključkov ISDN - teh naj bi bilo 6,42 milijona.
Intel nadaljuje z zniževanjem cen procesorjev. Potem ko so januarja procesorje pocenili kar dvakrat, se zdaj obeta ponovno znižanje cen, predvidoma za od 10 do 30 odstotkov. Intel bo znižal cene procesorjev Pentium III, cenejših Celeronov in dražjih Xeonov. Pentium III 800 zdaj stane 647 dolarjev (doslej 851 dolarjev), 750 MHz stane 530 dolarjev (prej 744 dolarjev), drugim Pentiumom III pa so znižali cene za 10 do 25 %.
Na Japonskem je na pohodu nova mrzlica, imenovana Sony PlayStation 2. Sony je novo igralno konzolo začel prodajati 4. marca (po japonskem koledarju Heisei je to skrbno izbrani datum 12. 3. 4.), odziv porabnikov pa je presegel vsakršna predvidevanja. Sony je igralno konzolo pravzaprav predstavil javnosti nekaj tednov pred tem na dogodku PlayStation Festival, ki se je odvijal vzporedno s sejmom MacWorld Tokyo. Zanimivo, da so s tem dogodkom celo zasenčili novico o začetku prodaje operacijskega sistema Windows 2000, kar se je zgodilo na isti dan. Sony je tudi začel sprejemati naročila v svojem spletnem strežniku, ki pa je zaradi velikega števila uporabnikov dobesedno počepnil in odpovedal poslušnost. V treh dneh so menda pri Sonyju prodali kar 980.000 konzol PlayStation 2, lahko pa bi jih še precej več, če ne bi doživeli izpada naročniškega sistema in pomanjkanja pomnilniških modulov, kar je nekoliko zavrlo proizvodnjo.
Erkki Liikanen, predstavnik Evropske komisije za informacijsko družbo, poudarja pomen zadostnih frekvenčnih zmogljivosti pri razvoju mobilne telefonije tretjega rodu. V nasprotnem primeru bo prehod interneta iz velikih zaslonskih naprav v majhne prenosne naprave resno moten, prav tako pa bo Evropa ostala brez vodilne tehnološke vloge pri mobilnih telekomunikacij, kar bo zlasti pomembno v obdobju, v katerem bo internet dobival vedno bolj mobilen značaj.
Ameriško podjetje Agilent, ki se je novembra ločilo od materinskega podjetja Hewlett-Packard (ki ima še vedno 84 % lastniški delež), zagotavlja, da njihov najnovejši dosežek Agilent Photonic Switching Platform omogoča gradnjo popolnoma optičnih omrežij. Optični signal bo možno usmerjati brez pretvorbe v elektronskega in nazaj, kar je trenutno precejšnja ovira pri omrežnih prenosih. Komercialni prototipi bodo na voljo v ZDA pred koncem leta, med preizkuševalci pa je tudi francoski Alcatel. Na spletišču proizvajalca so na kratko razložene tehnološke osnove nove platforme, ki zagotavlja popolnoma optičen prenos.
Ljubljanska in mariborska univerza sta od začetka marca vključeni v IBM-ov globalni akademski program 2000. IBM Slovenija bo zagotovil 55 milijonov tolarjev vredno strojno in programsko opremo ter program mednarodnega izobraževanja kot pomoč pri nadgradnji izobraževalnega procesa na fakultetah v Sloveniji, ki uvajajo znanja s področja elektronskega poslovanja. Skupni projekt pomeni doslej največji vložek IBM-a v slovenski izobraževalni sistem po obsegu in po vrednosti. Fakultete bodo kot svoj del udeležbe v akademskem programu dale na razpolago prostore za postavitev računalniških učilnic in kadre za prenos znanja na naslednje rodove študentov. V okviru Univerze v Ljubljani v programu sodeluje Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani, na Univerzi v Mariboru pa mariborska Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter Fakulteta za organizacijske vede v Kranju.
Po združitvi družb AOL in Time Warner se nam morda obeta še ena velika združitev velikanov iz internetnih in klasičnih občil. Po pisanju uglednega časnika New York Times naj bi potekali pogovori o združitvi družb Yahoo! in časopisnega giganta News Corp (v lasti mogotca Ruperta Murdocha), ki je lastnik časnikov, kakršna sta New York Post in UK Times. Podjetji sicer ne dajeta komentarjev, vendar je v javnosti znano, da News Corp že lep čas išče primernega zaveznika v internetu, Yahoo! pa se zdi zelo primeren.
Tekma, kdo bo s svojim izdelkom prvi dosegel magično mejo 1 GHz, je končana. Z Athlonom je zmagal AMD, ki je 6. marca uradno predstavil prvi 1 GHz procesor, združljiv z x86. Novi rekorder je narejen v 0,18-mikronski arhitekturi z aluminijskimi povezavami, tako kakor doslej pa ima 128 KB velik prvostopenjski predpomnilnik in programirljiv drugostopenjski predpomnilnik. AMD je obenem predstavil tudi nekoliko počasnejše različice, ki delujejo s hitrostmi 900 in 950 MHz. S tem se je končala nekajmesečna dirka, v kateri sta se Intel in AMD nenehno prehitevala in vsakih nekaj dni prikazovala vse hitrejše prototipe (najhitrejši doslej je deloval s hitrostjo kar 1,5 GHz).
Microsoft je napovedal igralno konzolo, ki jo v javnosti poznamo pod delovnim imenom X-Box, in je nedavno celo zakupili domeno xbox.com. Konzola, ki naj bi po zmogljivostih tekmovala s Sonyjevo Playstation 2 in Nintendovim novim modelom z delovnim imenom Dolphin, sloni na procesorjih Intel Celeron ali AMD Athlon s hitrostmi okoli 600 MHz, vsebuje pa 64 MB pomnilnik, 4 GB disk in grafični podsistem podjetja Nvidia. Uporabljen operacijski sistem bo verjetno različica izdelka Windows 2000 Embedded (seveda optimaliziranega za igre), ki je še v nastajanju. Trenutno je slišati, da bo X-Box naprodaj v letu 2001.
Motorola je obvestila vse Iridiumove naročnike, da bodo 17. marca prenehali s storitvami satelitske telefonije Iridium, če za operaterja v težavah ne bodo našli kupca. Rok za iskanje kupca je postavilo ameriško stečajno sodišče in se izteče v sredo 15. marca. Japonska podružnica Nippon Iridium ne sprejema več novih naročnikov, od obstoječih pa bodo odkupili drage satelitske telefone. Telia, ki prodaja Iridiumove storitve na Švedskem in Finskem, ni mogla napovedati, kako bodo ravnali ob morebitni prekinitvi vendar zagotavljajo, da bodo primerno poskrbeli za vsakega posameznega naročnika.
Tekma, kdo bo s svojim izdelkom prvi dosegel magično mejo 1 GHz, je končana. Z Athlonom je zmagal AMD, ki je 6. marca uradno predstavil prvi 1 GHz procesor, združljiv z x86. Novi rekorder je narejen v 0,18-mikronski arhitekturi z aluminijskimi povezavami, tako kot doslej pa vsebuje 128 KB velik prvostopenjski predpomnilnik in programabilni drugostopenjski predpomnilnik. AMD je obenem predstavil tudi nekoliko počasnejše različice, ki delujejo s hitrostmi 900 oziroma 950 MHz. S tem se je končala nekajmesečna dirka, v kateri sta se Intel in AMD nenehno prehitevala in vsakih nekaj dni prikazovala vse hitrejše prototipe (najhitrejši doslej je deloval s hitrostjo kar 1,5 GHz).
Po združitvi družb AOL in Time Warner se nam morda obeta še ena velika združitev velikanov iz internetnih in klasičnih medijev. Po pisanju uglednega časnika New York Times naj bi potekali pogovori o združitvi družb Yahoo! in časopisnega giganta News Corp (v lasti mogotca Ruperta Murdocha), ki je lastnik takih časnikov, kot sta New York Post in UK Times. Podjetji sicer ne dajeta komentarjev, vendar je v javnosti znano, da News Corp že lep čas išče primernega zaveznika v internetu, Yahoo! pa se zdi zelo primeren.
V prostorih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je 7. marca potekala okrogla miza z naslovom "Tržne možnosti za izvoznike informacijskih tehnologij". Organiziralo jo je Združenje za računalništvo in informatiko pri GZS, ki je k sodelovanju povabilo Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj ter Mednarodni trgovinski center (ITC), ki deluje pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO). Osnovni namen je bil predstavnikom slovenskih izvoznikov informacijskih tehnologij predstaviti projekt sodelovanja pri spodbujanju izvoza informacijskih tehnologij ter z njimi v odprtem pogovoru izmenjati izkušnje in mnenja o aktualni problematiki pospeševanja izvoza, vlaganj in razvoja na področju informacijskih tehnologij v Sloveniji.
Intel in podjetje Symbol Technologies, znano predvsem po sistemih za zajem črtne kode, sta sklenila večletni dogovor o razvoju novega rodu izdelkov za brezžični prenos podatkov. Podjetji bosta ustanovila poseben oddelek, v katerem bo delovalo približno 200 inženirjev, cilj pa je razvoj integriranih vezij, brezžičnih omrežnih vmesnikov in dostopovnih točk, ki bodo omogočile hitrejšo komunikacijo na večjo razdaljo in z manjšo ceno od dosedanjih izdelkov. Intel je dogovor podkrepil z vlogo okrog 100 milijonov dolarjev v družbo Symbol, s čimer je postal lastnik 1,5 % delnic, poleg tega pa dobil s pogodbo možnost prednostnega odkupa Symbolovega oddelka za brezžične komunikacije.
Intel in Sony bosta sodelovala pri skupnem projektu, katerega cilj je izdelava tehnologij in izdelkov za tesnejše povezovanje osebnih računalnikov PC in drugih elektronskih naprav za domačo rabo. Pobuda z imenom eHome bo vsebovala rešitve za povezavo računalnikov z digitalnimi fotoaparati, digitalnimi kamkoderji in predvajalniki glasbe. Intel bo poleg tega podprl Sonyjev standard za pomnilniške kartice Memory Stick, zlasti pa uvajanje tehnologije pri drugih proizvajalcih. eHome bo obenem predstavljal most med dosedanjimi pobudami na tem področju, kot sta Microsoftov standard uPnP (Universal Plug and Play) ter specifikacija HAVi (Home Audio Video interoperability). Intel in Sony bosta podprla tudi vmesnik DVI za digitalno povezavo računalnikov z zasloni LCD.
Poročilo francoskih obveščevalcev navaja, da njihovi ameriški kolegi sodelujejo s proizvajalcem Microsoft pri razvoju programske opreme, ki bi Američanom omogočila vohunjenje komunikacij po vsem svetu. Francozi so prepričani, da je NSA (National Security Agency) pomagala pri namestitvi skrivnostnih programov v Microsoftovo programsko opremo, ki je nameščeno v 90 % vseh računalnikov. Njihove navedbe podkrepljujejo stalne govorice o obstoju vohunskih programov in prisotnost osebja NSA v Microsoftovih razvojnih skupinah. Pentagon je Microsoftova največja stranka, navajajo Francozi, ki celo predvidevajo, da je pri oblikovanju in poslovanju Microsofta v veliki meri pomagala prav NSA.
Na letošnjem CeBIT-u so se pojavili proizvajalci dodatne opreme za mobilne telefone, ki so na svojih izdelkih neupravičeno uporabljali zaščitne znake večjih proizvajalcev mobilnih telefonov. Ericsson je tako proti desetim proizvajalcem sprožil pravne akcije, trem pa so nemška sodišča že izdala prepoved predstavljanja in prodaje ponarejenih izdelkov, ki kršijo določila zaščite imena in oblike in pogosto ne dosegajo kakovostnih meril izvirne blagovne znamke. Med ponaredki je bilo največ akumulatorjev in izmenljivih pokrovov.
