Podjetje HTC ima zadnjih par let vse več težav, sedaj pa smo prišli še do novega absurda – borzniki pravijo, da podjetje ni vredno popolnoma nič, vsaj na papirju. Še več – če bi si ga želeli v tem trenutku kupiti, bi pravzaprav od njega dobili denar. Gre za to, da so vse delnice podjetja skupaj vredne manj, kot ima podjetje na zalogi denarja. Povedano drugače - vrednost podjetja je negativna, čeprav ima na zalogi okoli 1,5 milijarde dolarjev.
Samsung je na svoji francoski strani očitno po nesreči objavil prvo sliko prihajajočega telefona Galaxy S6 Edge+. Sodeč po podatkih na omenjeni strani naj bi bil telefon uradno predstavljen 21. avgusta, na voljo naj bil v prvih dneh septembra.
Google sporoča, da bo odslej znan pod imenom Alphabet. Do konca leta bo zaživelo novo krovno podjetje Alphabet, ki bo imelo pod seboj vse Googlove dejavnosti. Čeprav se sliši kot novinarska raca, je vest v pismu potrdil Googlov izvršni direktor Larry Page, uradni dokument pa so dobili tudi v ameriški agenciji za trg vrednostnih papirjev (SEC).
Pri Microsoftu so v začetku letošnjega leta povedali, da bomo lahko na Windows 10 poganjali aplikacije, narejene za iOS in Android. Sedaj pa so objavili izvorno kodo za program, imenovan Windows Bridge for iOS – koda je že na voljo na strani GitHub. S tem programom lahko razvijalci pripravijo aplikacije za Windows 8.1 ter Windows 10, do konca leta naj bi prišla tudi podpora za mobilno različico novih Windows 10.
Podjetje T-2 naj bi šlo že lani v stečaj, a je njihova pritožba pred okrožnim sodiščem zoper stečajni postopek konec leta 2014 uspela. Višje sodišče pa je 5. avgusta ugodilo pritožbi upnikov družbe T-2 zoper ta sklep, zato je okrožno sodišče v Ljubljani začelo stečajni postopek, za stečajno upraviteljico pa je imenovalo Danico Čuk.
Pet let pred rojstvom Edwarda Snowdna se je Duncan Campbell že soočal z grozečo 30-letno zaporno kaznijo. Britansko tožilstvu ga je obtoževalo nezakonitega prejemanja tajnih informacij, njihovega razkrivanja in vohunjenja. Campbella je v 40-letni novinarski karieri do danes doletelo že praktično vse – tri hišne preiskave, aretacije, krajše obdobje v zaporu, sodni proces, desetletje trajajoče prisluškovanje njegovemu telefonu, prepoved predvajanje oddaje na nacionalni televiziji, zaseg kaset, pritiski in nadlegovanja, če omenimo le najudarnejše. Svoj čas je bil najvišje na britanskem seznamu novinarjev, ki jih je vlada želela za zelo dolgo obdobje zapreti.
Googlov HDMI ključek Chromecast je hitro prinesel plaz posnemovalcev te enostavne in osnovne ideje – vsebine iz računalnika/telefona/tablice predvajati na televizorju. Med njimi so bili tudi razvijalci ključka Matchstick, ki je bil podpornikom na Kickstarterju na voljo že za 18 dolarjev, poganjal pa naj bi ga Mozillin operacijski sistem Firefox OS. Kampanja je bila izredno uspešna, cilj 100.000 dolarjev so avtorji dosegli v borih 24 urah, na koncu so zbrali 470.000 dolarjev, podprlo pa jih je kar 17.218 uporabnikov. Uradno jih je podprla tudi Mozilla.
Zaradi varnostne konference, ki poteka v Las Vegasu, kar dežujejo poročila o odkritih ranljivostih v najrazličnejši programski opremi. Med ranljivimi je tudi Tesla S, a proizvajalec ranljivosti sproti redno krpa.
Apple menda elektronsko pomočnico Siri preizkuša tudi kot osebno upravljalko telefonskih klicev. Klici, na telefonu ne bodo sprejeti, bodo preusmerjeni k Siri, ki jih bo »pretipkala« in uporabniku ponudila v obliki običajnih besedilnih sporočil. Hkrati pa bo klicočemu znala še povedati zakaj nas ni pri telefonu in kdaj se vrnemo. Vsaj tako govorice. Slednje tudi omenjajo, naj bi novost luč sveta ugledala naslednje leto, v iOS 10. Apple se je sicer pred kratkim pohvalil, da je trenutna natančnost prepoznavanja Siri že 95%, kar se sliši zelo dobro.
26 let po filmu Back to the future II, kjer je Marty McFly (Michael J. Fox) po mestu prihodnosti divjal z lebdečo rolko brez koles, je (bilo) nekaj podobnega mogoče videti tudi v realnosti, izven holywoodskih filmskih sanj.
Med uporabniki (in celo strokovnjaki) je dolgo veljalo prepričanje, da so Applovi računalniki imuni na hekerske napade in programske luknje, ki so pestile Microsoftov Windows, vendar se v zadnjih letih ta mit hitro sesuva. Maci namreč postajajo dovolj razširjeni, da se hekerjem »da ukvarjati« z njimi, posledica pa je vedno večje število programskih napak in »virusov«, ki pestijo tudi jabolčne uporabnike.
Mineva mesec dni od vdora v italijansko podjetje Hacking Team, ki proizvaja različne vrste vohunske in prisluškovalne programske opreme za večinoma državne uporabnike po celem svetu. Neznanci so na vdor opozorili zelo brutalno, in sicer so na internet poslali 400 GB različnih dokumentov, ki vključujejo sporočila in dopise, račune ter tudi izvorno kodo. V tem mesecu dni so objavljeno analizirali številni posamezniki in podjetja, rezultati pa so strah vzbujajoči.
Libre Office, odprtokodni pisarniški paket, ki je nastal po »razcepitvi« projekta OpenOffice, je pravkar dosegel različico 5.0. Menda prinaša kar nekaj popravkov in izboljšav (seznam je na voljo tudi v slovenščini), deluje pa tako na Windows in MacOS, kot tudi na distribucijah Linux (na osnovi Debian in RedHat). Ko smo preizkušali prejšnjo različico, smo ugotovili, da ima (še vedno) težave z združljivostjo z Microsoft Office, kaj bomo ugotovili za novo različico, pa si boste lahko prebrali v naslednjem Monitorju.
Podjetju, ki je sicer eden največjih svetovnih imetnikov najrazličnejših patentnih pravic, je v zadnjem letu in pol uspelo pridobiti okoli 1200 patentov s področja storitev v oblaku, od tega tretjino v prvi polovici letošnjega leta. Razlog za zaskrbljenost? Po mnenju nekaterih poznavalcev da. 4.8.2015
Varnostni raziskovalec Daniel Cid iz podjetja Sucuri je na svojem blogu opisal varnostno luknjo v programu BIND, ki na sistemih unix/linux skrbi za upravljanje strežnikov DNS. Luknja omogoča sesutje programa, ki ga lahko povzroči napadalec, posledično pa lahko (začasno) odpovedo razni spletni servisi. Raziskovalec pravi, da so posledice že bile opažene, da pa običajni uporabniki tovrstnih »sesutij strežnikov« najverjetneje ne bodo niti opazili.
Kot dokazujejo hekerji, ki svoje dosežke predstavljajo še pred današnjim začetkom konference Black Hat, je hitenje z omrežnim in/ali brezžičnim povezovanjem bolj ali manj vseh elektronskih naprav v resnici nevarno. Pisali smo že o vpoklicu milijonov avtomobilov podjetja Fiat Chrysler, ki se je zgodil po tem, ko sta dva hekerja prikazala, da lahko s prenosnikom, prek interneta, upravljata z avtomobilovimi zavorami, krmilom in še čem. Tokrat so pri Wiredu prikazali vdor v električno rolko, ki se s svojo nadzorno konzolo pogovarja prek povezave Bluetooth. Hekerja sta ugotovila, da povezava ni šifrirana, zato sta uspela razvozlati komunikacijski protokol in prevzeti nadzor nad rolko. Nič hudega slutečega voznika rolke sta tako brez težav sunkovito ustavila in rolko odpeljala v nasprotni smeri.
V javnosti zakoreninjeno prepričanje, da so Applovi računalniki varnejši in na viruse odpornejši od tistih z Windows, počasi postaja neresnično. Virusov in trojanskih konjev za Mace obstaja že precej, sedaj pa imamo pred seboj virus, ki okuži strojno opremo in ga je praktično nemogoče odstraniti, za nameček pa za širjenje sploh ne potrebuje interneta.
ICANN (Internet Corporation for Assigned Names and Numbers), t.i. nadzornik interneta, ki skrbi za nadzor nad globalnim sistemom DNS in za dodeljevanje številk IP (IPv4 in IPv6), se bo že v naslednjem leto dokončno ločila od ameriške države. ICANN je kot neprofitna organizacija nastal leta 1998, že takrat z namenom, da se osamosvoji od ameriške države, kot defacto »ustanovitelja« interneta. Leta 2014 je ameriška država objavila načrt za privatizacijo ICANN in popoln umik iz nadzora organizacije, sedaj pa je organizacija končno predstavila predlog za spremenjen predlog upravljanja interneta, ki bo na spletni strani icann.org v javni obravnavi do 8. septembra.
Kot smo že poročali, so bili Nokiini zemljevidi Here (ki so pri Nokii pristali po nakupu ameriškega podjetja Navteq) že dalj časa naprodaj, včeraj pa je bila prodaja dokončno sklenjena. Here je za 2,8 milijarde evrov kupil nemški avtomobilski konzorcij, ki ga sestavljajo Audi, BMW in Daimler, lastništvo pa si bodo enakomerno porazdelili. Dogovorili so se tudi za medsebojno sodelovanje pri vzdrževanju in nadgradnji prometnih informacij, saj je projekt po njihovem mnenju sicer prevelik za enega samega proizvajalca. Konzorcij nakup utemeljuje z načrtom povezovanja natančnih zemljevidov s prometnimi podatki v realnem času, končen cilj pa so seveda – avtonomna, samovozeča vozila.
Raziskovalci so ugotovili, da je sistem za globalno sledenje Globalstar, ki ga uporabljata zlasti prevozništvo in industrija, resno ranljiv. Z malo truda je mogoče nepooblaščeno ugotoviti, kod se vozi kakšna pošiljka in sistemu tudi poslati lažno lokacijsko informacijo. Proizvajalec v šestih mesecih ni reagiral na opozorilo o ranljivosti, zato so raziskovalci odkritja razgrnili javnosti.
Piratska spletna stran Piratebay, ki je trn v petah bolj ali vsem lastnikom avtorskih pravic (glasbenih, filmskih, knjižnih, programskih…), vztrajno podaljšuje spisek držav, kjer je uradno prepovedana. Bolj natančno povedano – spisek držav, kjer so sodišča ponudnikom interneta naložila, da uporabniki ne morejo več do tega »legla« piratskih in nelegalnih vsebin.
Google ima v zadnjem času vedno več dela s t.i. »pravico do pozabe«, pravico Evropejcev, da zahtevajo izbris določenih spletnih povezav, ki kršijo njihovo pravico do zasebnosti. Kljub temu, da se je v začetku odločno boril proti temu »evropskemu izumu« in boj izgubil, pa popolne predaje informacijskim pooblaščencem po Evropi ne načrtuje.
Propad borze Mt.Gox dobiva epilog, saj so japonske oblasti včeraj aretirale Marka Karpelesa, ustanovitelja in izvršnega direktorja borze. Sumijo ga velike prevare, poneverbe in neupravičene obogatitve. Karpeles prek odvetnika vse obtožbe zanika.
Ranljivost dinamičnega pomnilnika je znana že nekaj časa, a raziskovalci so odkrili, da je zlorabo slabosti Rowhammer možno izvesti tudi na daljavo. Varnostno luknjo, ki je nastala na rovaš povečanih kapacitet DRAMa (ter nezanesljivosti vsled prevelike bližine sosednjih celic), sta uspešno izkoristila Daniel Gruss and Stefan Mangard ter si s pomočjo JavaScripta prek spleta pridobila dostop do jedra operacijskega sistema na oddaljenem računalniku. V objavi izsledkov raziskovalca iz Avstrije in Francije predlagata zaplato, ki bi spletne brskalnike prisilila v preverjanje ranljivosti in do upočasnitve delovanja JavaScripta, vsaj dokler ne bo javnosti dostopna bolj dolgoročna rešitev problema.
Predsednik uprave podjetja Mozilla, Chris Beard, v odprtem pismu trdi, da Microsoft z operacijskim sistemom Windows 10, ki je dom zgolj v štiriindvajsetih urah našel na več kot štirinajstih milijonih naprav, namerno otežuje konkurenčne aktivnosti. Jabolko spora je v tako imenovanih ekspresnih nastavitvah, ki pri nadgradnji različic 7 in 8 pobrišejo seznam privzetih programov ter datotekam dodelijo dežurne Microsoftove pripomočke. Pri predvajanju večpredstavnostnih vsebin sistem tako samodejno zažene predvajalnik iz Redmonda in pri brskanju po spletu uporabi brskalnik Edge, čeprav je posameznik za tovrstna opravila poprej uporabljal povsem druge programe. Možnost ohranitve privzetih aplikacij iz predhodne verzije Oken sicer je, a so jo razvijalci precej skrili, zato obstaja nevarnost, da bodo tuji programski pripomočki s prihodom operacijskega sistema Windows 10 izgubili dobršen del pogače.
Puška z merilno napravo podjetja TrackingPoint, ki samodejno nameri v tarčo in ustreli, je sprožila nemalo polemik. Merilni sistem ShotView sta pod drobnogled vzela tudi raziskovalca Runa Sandvik in Michael Auger ter prišla do skrb vzbujajočih ugotovitev. S pomočjo puškine brezžične povezave ter zlorabe naložene programske opreme sta prevzela nadzor nad pametnim strelnim orožjem. Pred novinarji revije Wired sta puški spremenila tarčo ter nato orožje povsem onesposobila. Podrobnosti o varnostni luknji pametne puške podjetja TrackingPoint bosta objavila na hekerski konferenci Black Hat v Las Vegasu.
Operacijski sistem Windows 10 je med nami. Ker se je Microsoft tokrat odločil za postopno nadgradnjo, posodobitev še ni na voljo sleherniku. V kolikor se prenos namestitvene datoteke na našem računalniku ni sprožil sam, ga v sodelovanje prisilimo.
Samsung in MasterCard na storitvi elektronskega plačevanja delata že leto dni. Sodelovanje nameravata letos razširiti tudi na Evropo. Plačevanje na brezstičnih in magnetnih terminalih, ki uporabljajo tehnologijo NFC in MST, bo imetnikom kartic MasterCard omogočeno v celotni Evropi. Ko bo storitev zaživela, se bodo izdajatelji kartic lahko povezali s platformo MDES in aktivirali Samsung Pay. Imetniki kartic partnerskih izdajateljic bodo lahko tako aktivirali svoje kreditne, debetne, predplačniške kartice in kartice za mala podjetja v okolju storitve Samsung Pay ter nato svoje mobilne naprave nemoteno uporabljali za vsakodnevno plačevanje. MasterCard bo Samsungu pomagal predvsem s sistemom tokenizacije, ki bo zagotavljal varne transakcije. Samsung Pay bo na trgih Združenih držav Amerike in Južne Koreje na voljo konec tega poletja, medtem ko se pri Samsungu pospešeno pogajajo s partnerji in bankami, da bi storitev čim prej zaživela tudi v Evropi.
Operacijski sistem Windows že dolgo vohuni za svojimi uporabniki. S posodobitvijo Windows 10 se Microsoftu predamo sami. Vohljanje mu omogočimo s potrditvijo nove uporabniške pogodbe ob prenosu in namestitvi nadgradnje. V Redmond bomo v prihodnosti povsem legalno (in nevede) pošiljali nastavitve in podatke, med katerimi ne manjkajo zgodovina brskanja, trenutno obiskana spletišča, prijavni podatki ter imena brezžičnih točk z gesli vred. Več o tem tukaj.
Pritožbo Nemke, ki ji je Facebook vzdevek brez privolitve spremenil v pravo ime, so v Hamburgu rešili v njeno korist. Ženska naj bi račun z vzdevkom ustvarila, ker na družabnem omrežju ni želela prejemati službenih zadev, nakar so ji pri Facebooku uporabniško ime samodejno spremenili. Politika pravih imen je na družabnem omrežju uveljavljena za zaščito uporabnikov, opravičujejo dejanje pri Facebooku. Nemški regulator za varstvo osebnih podatkov se z njimi ne strinja, zato z odločbo prepoveduje tovrstne aktivnosti v prihodnje, saj se z njimi krši posameznikova pravica do zasebnosti.
