• Lotusphere 99

    Podjetje Lotus je sredi januarja organiziralo tradicionalno srečanje partnerjev in uporabnikov svojih izdelkov, na katerem so tudi uradno predstavili novo različico programskega paketa za skupinsko delo Lotus Notes/Domino R5. Mnogi so bili kljub temu razočarani, ker so začetek prodaje zopet premaknili za nekaj tednov, da bi odpravili še zadnje napake. Nova različica prinaša pomembne novosti, kot je novi odjemalec, novo razvojno okolje Notes R5 Developer in bistvo izboljšana podpora za svetovni splet, HTML, javo in druge internetne tehnologije.

    Objavljeno: 5.3.1999
  • Borland C++ Builder 4.0

    Podjetje Inprise je predstavilo novo različico prevajalnika C++ Builder. V četrti izdaji prevajalnika in razvojnega okolja za jezik C++ so pomembne novosti, predvsem v podpori za nove tehnologije. Med vsemi je najbolj zanimiva nova podpora za predmetni model CORBA, poleg tega pa so načrtovalci izboljšali tudi združljivost s predmeti COM (Common Object Model). Razvijalci lahko v programih uporabijo sistem CORBA, COM ali pa kar oba. Nova različica podpira tudi zadnjo specifikacijo ANSI/ISO za jezik C++. Nekaj novosti je tudi v uporabniškem vmesniku, še posebej pri boljši organizaciji orodjarn in pogovornih oken. Nova je tudi zmožnost samodejnega zaključevanja ukazov in parametrov ter sprotna pomoč, ki sledi vzoru paketa Visual C++. Izboljšan je tudi razhroščevalnik s podporo za razhroščevanje med več procesi. C++ Builder podpira tudi daljinsko razhroščevanje, kar je še posebej koristno pri pripravi porazdeljenih namenskih programov. Seveda sodobno razvojno okolje ne more brez čarovnikov. V novi različici C++ Builderja skrbijo za pripravo projektov COM in CORBA, izdelavo kontrolnikov ActiveX in sestavnih delov za Microsoftov strežnik Transaction Server. Poleg profesionalne različice so pri Inprisu napovedali tudi različico C++ Builder 4.0 Enterprise, v kateri je razvojni paket Midas, s katerim lahko pripravimo namenske programe s podporo za neprekinjeno delovanje in porazdelitev bremen med različnimi strežniki.Vključeni so tudi gonilniki in orodja za povezavo z zbirkama Microsoft SQL Server 7.0 in Oracle 8.

    Objavljeno: 2.3.1999
  • Ročni računalniki z barvnimi zasloni

    Microsoft je predstavil novo različico operacijskega sistema Windows CE za ročne računalnike ("palmtop") z nekaterimi zanimivimi novostmi, med katerimi so podpora za barvne zaslone, zmožnost naprednejšega nadzora nad strojno opremo in boljšo podporo za računalniške komunikacije. Sočasno s predstavitvijo novega operacijskega sistema so nove ročne računalnike napovedali pri podjetjih Hewlett Packard in Compaq. HP bo kmalu v prodajo poslal model Jornada 420, ki se odlikuje predvsem po barvnem zaslonu z ločljivostjo 240 x 320 pik in podporo za 256 barv. Na ameriškem tržišču bo v prodaji od februarja za 519 dolarjev. Nova je tudi podpora za brezžične komunikacije, med drugimi tudi sprejem sporočil prek Motorolinega odzivnika.

    Objavljeno: 2.3.1999
  • Seagate z rekordno gostoto zapisa

    Seagate je dosegel novo rekordno gostoto zapisa podatkov na magnetni nosilec. Z uporabo nove tehnologije so dosegli gostoto 2,53 Gb na kvadratni cm, kar je skoraj trikrat več od dosedanjih gostot. Rekord so dosegli z bralno-pisalnimi glavami GMR (giant mageneto resitance) z novo vrsto kobaltne zlitine, ki omogoča izdelavo izredno gladkih površin. Take glave so od površine oddaljene le še 15 nanometrov. Pri Seagateu še ne želijo govoriti o tem, kdaj bodo novo tehnologijo uporabili v izdelkih, vendar menijo, da bodo z novimi bralno-pisalnimi glavami in doseženo gostoto brez težav izdelali tudi diske z velikostjo več kakor 100 GB.

    Objavljeno: 2.3.1999
  • Universal Plug and Play

    Microsoft ob Sunovi predstavitvi tehnologije Jini ni stal križem rok. Na januarskem sejmu Consumer Electronics Show v Las Vegasu so celo nekaj dni pred Sunom spregovorili o načrtih za preprosto in univerzalno povezljivost različnih naprav. Microsoft je svojo iniciativo poimenoval Universal Plug and Play, tako kakor Jini pa omogoča samodejno razpoznavo in priključitev naprav v računalniškem omrežju. Universal Plug and Play je naslednji korak v razvoju tehnologije Plug and Play, ki so jo prvič predstavili z Windows 95, omogoča pa precej preprostejšo priključitev razširitvenih kartic in zunanjih naprav na osebni računalnik. Microsoftova nova tehnologija sloni na dosedanjih standardih, protokolih in vodilih, kar naj bi pospešilo razvoj izdelkov in uvajanje v obstoječe računalniške sisteme. Poleg omrežne tehnologije Ethernet bo Universal Plug and Play podpiral tudi nove standarde, kot so telefonsko omreženje (Home Phoneline Networking - HPN) in brezžične omrežne povezave (HomeRF) v domačem okolju. Microsoft bo izvedbo s protokolom TCP/IP predstavil že letos, s tehnologijo Universal Plug and Play pa bo kot prvi opremljen operacijski sistem Windows 2000. Seveda so Microsoftovo novost podprli glavni partnerji: Intel, HP, Compaq, Dell, Cisco, Kodak, 3Com, Samsung, ATI, Diamond, AMD, Lexmark in drugi.

    Objavljeno: 2.3.1999
  • Jini

    Sun je konec januarja uradno predstavil omrežno tehnologijo Jini, ki bo omogočila precej lažjo priključitev najrazličnejših naprav v računalniška omrežja in medsebojno izmenjavo podatkov. S tehnologijo Jini naj bi med sabo preprosto priključili naprave ne glede na to, kateri operacijski sistem ali strojno zasnovo uporabljajo. Jini bo za uporabnika neviden, priključitev naprav pa preprosta, saj ne bo treba skrbeti za gonilnike ali združljivost s posameznim operacijskim sistemom. Za to bo skrbela že koda v sami napravi.

    Objavljeno: 2.3.1999
  • Intel in Mattel za računalniške igrače

    Računalniška tehnologija je vse pogostejša sestavina otroških igrač. To sta nedavno podkrepila tudi Intel in eden največjih proizvajalcev igrač, družba Mattel, ki sta sklenila sodelovanje pri razvoju računalniško podrtih igrač in hkrati tudi prve izdelke iz nove družine Intelovih izdelkov, ki so jo poimenovali Intel Play. Prva dva izdelka iz te družine sta digitalna video kamera Me2Cam in zanimiv računalniško podprt mikroskop Intel Play X3. Oba izdelka lahko priključimo na računalnik in na zaslonu prikazujemo sliko, ki jo zajemajo tipala obeh izdelkov. Seveda poleg strojne opreme pomembno vlogo igra priložena programska oprema, ki je prilagojena otroški rabi. Pri Intelu so poskrbeli tudi za primerno ceno, saj izdelka staneta manj kakor 100 dolarjev.

    Objavljeno: 26.2.1999
  • Novellove novosti za NDS

    Novell spretno izkorišča Microsoftovo zamudo pri izdaji imeniškega sistema Active Directory in postopoma širi krog uporabnikov sistema NDS. Nedavno so predstavili močno izboljšan dodatek za okolje Windows NT Server, ki omogoča najtesnejše združevanje okolij Windows NT in Netware doslej. NDS for NT 2.0 omogoča nadzor in upravljanje domen NT neposredno iz Novellovih nadzorniških namenskih programov (NWAdmin). Program omogoča tudi dostop do nekaterih NT-jevih delov: pregledovalnika dogodkov in upravitelja strežnikov. Z novo različico so še izboljšali možnost nadzora poštnega programa Exchange Server.

    Objavljeno: 26.2.1999
  • Prodaja računalnikov PC v letu 1998

    Po podatkih družbe IDC je prodaja osebnih računalnikov PC v lanskem letu zrasla za 15 % v primerjavi z letom 1997. Še posebej je bilo uspešno zadnje četrtletje, ko se je prodaja v primerjavi s jesenskim obdobjem povečala kar za 23 %. V celoti so proizvajalci lani prodali skoraj 90 milijonov PC-jev, leta 1997 pa "le" 80,3 milijonov. Največji proizvajalec PC-jev je še vedno podjetje Compaq, ki je lani tudi znebilo težav z zalogami in uspešno nastopilo pri računalnikih za rabo doma. Zelo dobro se je na drugem mestu odrezal tudi IBM, kateremu prodaja raste že tretje četrtletje zapored, še posebej pri računalnikih za rabo doma. Na tretjem mestu je družba Dell, ki je sicer druga, če primerjamo samo prodajo v ZDA. Četrti je HP, kateremu je lani prodaja narasla. Na petem mestu je Packard Bell NEC, ki se ni odrezal pretirano dobro, saj se je rast prodaje zmanjšala.

    Objavljeno: 26.2.1999
  • Dell Latitude LT

    Dell se je odzval na lahke prenosnike podjetij HP, IBM in Toshiba ter tudi sam predstavil majhen računalnik Latitude LT. Prenosnik, ki tehta le 1,4 kg, ima kljub majhnim meram presenetljivo zmogljivo strojno zasnovo. Poganja ga 266 MHz procesor Pentium MMX, v osnovni različici pa ima 64 MB pomnilnik in 4,3 GB disk. V primerjavi s tekmeci ima nekoliko večji zaslon, z diagonalo 11,3 palcev.

    Objavljeno: 26.2.1999
  • Imagineer Technical 3.0

    Podjetje Intergraph je predstavilo novo različico dvodimenzionalnega programa CAD Imagineer Technical. Tretja različica tega načrtovalskega paketa prinaša čez 50 novosti, predvsem za uporabo v procesni industriji. Program pozna sedaj poleg običajnih načrtovalskih orodij tudi gradnike za izdelavo diagramov in načrtov, povezanih s "pametnimi" povezavami, ki se prilagajajo predmetom na shemi. Ima tudi specifične knjižnice za posamezne vrste rabe, s čimer prihranimo risanje simbolov. Nova različica ima tudi močno izboljšane povezave z drugimi programi, med prvimi s paketom Microsoft Office 95 in Office 97. Imagineer Technical 3.0 zna zajeti parametre za načrt neposredno iz Excelovega zneska, zna pa tudi preračunavati vrednosti prek zunanjih programov, kot je na primer matematični program MathCAD 8. Nova različica bo na voljo v začetku pomladi in bo v ZDA stala 495 dolarjev.

    Objavljeno: 26.2.1999
  • AT&T prevzel IBM Global Networking

    Konec lanskega leta je IBM prodal omrežje IBM Global Networking. Kupec je AT&T, ki je za 5 milijard dolarjev gotovine prevzel nekdanjo enoto IBM, prisotno v 53 državah. Prevzem obsega tudi 5 tisoč zaposlenih, kar je v skladu z razširitvenimi načrti AT&T. Velikana sta se prav tako dogovorila o skupnih poslih, katerih vrednost dosega 10 milijard dolarjev.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Terabiti pod oceanom dDatumUmika: 30.12.9000

    Global TeleSystems Group Inc. in Flag Telecom sta objavila skupno naložbo za izgradnjo in vzdrževanje prvega terabitnega prekoceanskega sistema Flag Atlantic-1, vrednega milijardo dolarjev. Namenjen bo prenosu govora, podatkov in videa med Evropo in ZDA s hitrostmi do 1,28 terabita v sekundi. Zmogljivost sistema bo 25-krat večja od dosedanjih prekoceanskih kabelskih sistemov; prenos 100 ur digitalnega videa bo opravljen v eni sekundi! Načrtovana povezava med ZDA, Veliko Britanijo in Francijo naj bi začela delovati v drugi polovici naslednjega leta.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Deutsche Telekom začenja s telefonijo IP

    Deutsche Telekom je tisoč naročnikom internetne storitve T-Online omogočil preizkus telefonije IP od računalnika do telefona. Klicati je možno v 12 držav. Klici v Veliko Britanijo, Francijo, Švico, Nizozemsko, Avstrijo, Italijo, ZDA in Kanado stanejo 0,30 marke na minuto, v Avstralijo, Singapur, Hong Kong in na Japonsko pa trikrat več. Cenam je treba prišteti še strošek dostopa v internet (krajevni telefonski klic) in ceno storitve T-Online. Deutsche Telekom že nekaj časa izvaja storitve VOIP (Voice Over IP) v ZDA in Kanadi, njihov največji del pa so storitve od telefona do telefona. Deutsche Telekom je predanost telefoniji IP dokazal z nakupom 21 % deleža izraelsko-ameriškega podjetja VocalTec, ki je vodilni proizvajalec opreme za telefonijo IP.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • GSM in IP se približujeta

    Preizkušanje tehnologije, ki združuje mobilno telefonijo GSM in internetni protokol IP, se je pričelo okrog novega leta v ameriški zvezni državi Georgia. Zaenkrat so poskusi omejeni le na poslovno središče ameriškega ponudnika GSM Powertel Inc., vendar naj bi podobno storitev kar kmalu začeli nuditi tudi strankam.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Mobitel znižuje cene

    16. februarja so v družbi Mobitel začeli prvo minuto telefonskega pogovora obračunavati v sekundnih intervalih. Po novem uporabniki za 7 sekund dolg pogovor plačajo le teh 7 sekund in ne več cele minute, kar je veljalo doslej. Bistveno so se pocenile tudi mesečne naročnine in storitve. Naročnina 'poslovni paket' stane po novem 5500 tolarjev, pogovori v tem paketu pa med 15 in 62 tolarjev za minuto. Poslovni paket vsebuje vse dodatne storitve, tudi prenos podatkov in faksimilnih sporočil. Osnovni paket stane 4900 tolarjev mesečno, pogovori pa prav tako med 15 in 62 tolarjev za minuto - enako kakor v poslovnem paketu. Razlika je le ta, da osnovni paket ne vsebuje vseh dodatnih storitev - le klic v sili, pošiljanje kratkih sporočil, preusmeritev klica, čakajoči klic, zadržanje zveze in prikaz identitete klicočega, ne pa tudi telefonskega predala. Paket prosti čas stane še naprej 2700 tolarjev mesečno, pogovori pa med 8,5 in 82 tolarjev za minuto. V tem paketu je po novem vključena tudi dodatna storitev prikaz identitete klicočega. Novi 'popoldanski' paket stane 4000 tolarjev mesečno. Paket vsebuje enake dodatne storitve kakor paket 'prosti čas', zraven pa še telefonski predal, obenem pa so nekoliko nižje tudi cene pogovorov, od 14 do 72 tolarjev za minuto. Cena minute pogovora v popoldanskem času od 16. do 22. ure je 25 tolarjev za minuto.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Dixon Freeserv

    Dixon Freeserv je v treh mesecih po ustanovitvi postal največji Britanski ponudnik dostopa do internetnih storitev. Od 22. septembra je podjetju uspelo pritegniti več kakor 550.000 odjemalcev storitev na sicer največjem tržišču dostopa do interneta v Evropi - kar 8 milijonov jih je. Skrivnost hitre rasti je predvsem v tem, da ponudnik Dixon Freeserv za dostop do interneta strankam ne zaračuna niti mesečnega zneska, niti jim dostopa ne obračunava glede na promet ali čas priklopa v omrežje. Dixon računa predvsem na to, da bodo njegovi odjemalci s pridom nakupovali v njegovi internetni trgovini, v kateri prodajajo glasbene plošče, računalnike in še veliko drugih artiklov. Odjemalce želi predvsem spremeniti v svoje kupce. Pri America Online, največjem ameriškem ponudniku internetnih storitev, se zaenkrat ne bojijo tovrstnih podjetij.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Država kroti nemški Telekom

    Nemške oblasti so opozorile nekdanjega nemškega telekomunikacijskega monopolista, da bo moral znižati cene, ki jih tekmecem zaračunava za dostop do zbirk podatkov. Operaterji namreč potrebujejo Telekomove sezname kot del lastnih informacijskih storitev za končne uporabnike. Telekom posebej zaračunava vsak način uporabe svojih zbirk podatkov; za informacijske številke (naša 988), tiskane in elektronske telefonske imenike morajo drugi operaterji plačati tri različna nadomestila, katerih skupna vrednost dosega tudi 170 milijonov mark. Take številke so previsok začetni strošek za nove telekomunikacijske operaterje, ki menijo, da s tem Telekom pravzaprav skuša oslabiti konkurenco in ohraniti vodilni položaj, ki ga je podjetje podedovalo iz obdobja monopola pred letom 1998. Drugi operaterji predlagajo, da bi Telekomu nadomestila plačevali sorazmerno s številom svojih naročnikov.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Prvi prikaz standarda MPLS

    Multiprotocol Label Switching (MPLS) je novi standard protokola, ki ga razvija Internet Engineering Task Force (IETF). Združuje zmogljivost, možnosti povezovanja in omrežne storitve obstoječih standardov ob sočasnem manjšanju zahtevnosti in stroškov delovanja glede na druge rešitve IP in ATM. MPLS skupaj z operaterjem ATM omogoča izvajanje dodatnih storitev in učinkovitejši izkoristek zmogljivosti in infrastrukture, dolgoročno pa tudi večje možnosti zaslužka. Ključni gradnik novega protokola je Label Distribution Protocol, ki ga razvijajo Ericsson, Nortel Networks in General Datacomm Industries. Prvo tako integrirano rešitev so že prikazali v ameriški podružnici podjetja Nortel Networks.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • CeBIT '99 pred vrati

    Telekomunikacije bodo na letošnjem CeBIT-u enakopravno tekmovale z računalniškimi trendi. Z naprednimi programskimi rešitvami je prav internet za manjša in srednje velika podjetja najprimernejši način za odpiranje navidezno resničnih trgovin. Moč interneta ni omejena samo na nakupe in prodajo. Omogoča tudi oglaševanje izdelkov ter storitve podpore in vzdrževanja. Razlika med dosedanjo izmenjavo podatkov po internetu in sodobnim elektronskim trgovanjem je v tem, da internet povezuje ponudnika in vsako posamezno stranko, pri čemer čas in razdalja ne igrata več vloge. Le vprašanje časa je, kdaj bo internet prevzel vse oblike komunikacije (telefonija, fax, dopisovanje), letošnji CeBIT pa bo predstavil pripadajoče programske rešitve. Teleworking je usklajevanje skupinskega dela, pri katerem so člani razpršeni na različnih zemljepisnih lokacijah. Vsak član skupine je obveščen o vsaki spremembi in stanju projekta, dostopnosti in zasedenosti drugih članov in preostalih dejavnikih, ki prispevajo k učinkovitosti.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Loral in Hughes ogrozila ameriško varnost?

    Odbor ameriškega Kongresa raziskuje ali sta Loral Space & Communications Ltd. in Hughes Electronics ogrozila ameriško nacionalno varnost s prenosom tehnologij na Kitajsko. V 700 strani dolgem poročilu razlagajo, kako je Kitajska v zadnjih dveh desetletjih prišla do tehnologij satelitskega izstreljevanja in še nekaterih strateških tehnologij. Poročilo še ni objavljeno, tudi obtoženca, ki sta ves čas sodelovala z odborom Kongresa, še nista seznanjena z vsebino. Od izida preiskave je odvisna tudi usoda Hughesovega telekomunikacijskega programa, vrednega pol milijarde dolarjev, ki ga izvajajo skupaj z izvajalci, povezanimi s kitajskimi oblastmi in singapurskimi privatnimi družbami. Za nadaljevanje tega projekta bo namreč potrebno dovoljenje ameriškega zunanjega in obrambnega ministrstva.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • AT&T bi rad prevzel MSN

    Največji ameriški telekomunikacijski operater AT&T je Microsoftu predlagal, da mu le-ta proda del svojega omrežja MSN. Menijo, da bi dodajanje naročnikov Microsoftovega omrežja v njihovo omrežje WorldNet prispevalo k privlačnosti portala MSN, predvsem za ponudnike vsebine. AT&T pa bi se zavezal uporabljati in podpirati operacijski sistem Windows NT. Po besedah predstavnika AT&T je način razmišljanja enak tistemu, ki je vodil ponudnika AOL k sodelovanju s portalom Netcenter proizvajalca Netscape. Poleg tega so prepričani, da je to priložnost, da Microsoft opusti vejo, ki mu doslej ni prinesla nobenega zaslužka. Pri Microsoftu niso takega mnenja, saj pričakujejo, da bo prav letos MSN prvič po ustanovitvi leta 1995 posloval z dobičkom. Letos naj bi za trženje omrežja porabili 100 milijonov dolarjev.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • GPS na zapestju

    Iz japonske prestolnice prihaja novica o prvi ročni uri, ki bo znala določiti položaj. Casio je predstavil ročno uro GPS, ki naj bi bila za 60 % lažja od dosedanjih priročnih sprejemnikov GPS. Ura lahko hrani podatke o 200 legah z največ 14-znakovnimi imeni. Zlasti je zanimivo samodejno popravljanje časa v odvisnosti od položaja. Podatkov o ceni in dostopnosti na trgu niso objavili.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Vse več uporabnikov GSM

    Rast števila uporabnikov mobilne telefonije v Evropi je presegla celo najbolj drzne napovedi. France Telecom je v obdobju lanske prednovoletne nakupovalne sezone priključil 700 tisoč novih uporabnikov. Vsak peti Britanec (12 milijonov) ima mobilni telefon, do leta 2001 pa naj bi odstotek zrasel na 37. Zgolj v lanskem zadnjem četrtletju se je 2,54 milijona Britancev odločilo za priključek v mobilni telefoniji. Dobre tri četrtine jih je izbralo storitve predplačane telefonije brez naročniškega razmerja. Na britanskem trgu so trenutno štirje ponudniki mobilne telefonije: dva velika (Vodafone, Cellnet) in dva majhna (Orange, One 2 One). Boj za uporabnike je neizprosen, tako da nekateri operaterji ponujajo celo 100 funtov v bonitetah za prehod v njihovo naročniško razmerje. V Veliki Britaniji je možno zamenjati operaterja brez spremembe klicne številke, vendar operaterji ob prekinitvi naročniškega razmerja zaračunavajo do 25 funtov. Prenosljivost številke ob zamenjavi operaterja naj bi zagotovila svobodno izbiro in zdravo konkurenco. Letos naj bi jo uvedli še v Italiji in na Švedskem, drugo leto pa tudi v Švici. Večina evropskih držav s prenosljivostjo klicnih številk odlaša vsaj do leta 2001. Največji evropski trg mobilne telefonije v absolutnih številkah je Italija, kjer je 20 milijonov uporabnikov (35 % prebivalstva), v relativnih številkah pa vodi Finska (60 %).

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Telefonija IP v velikih podjetjih ni najbolj zaželena

    Čeprav se o telefoniji IP zadnje čase govori veliko in vse več, namerava do konca leta 2003 vsaj 10 % telefonskih storitev realizirati s tehnologijo telefonije IP le 8 % podjetij. Velika podjetja imajo za mednarodne klice dovolj zajetne količinske popuste in ne vidijo razloga v prehodu na novo, sicer cenejšo tehnologijo.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Ascendovi delničarji proti združitvi

    Ascend Communications je najavil združitev s podjetjem Lucent Technologies Inc. Že naslednji dan pa so Ascendovi delničarji vložili štiri sodne postopke proti združitvi, ki je vredna 20 milijard dolarjev. Tožitelji so prepričani, da gre za kršitev zvestobe s strani Ascendovih direktorjev, kar toženi odločno zanikajo.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Hotelski internet

    Rezultati ankete med poslovneži v Veliki Britaniji, Franciji in Italiji kažejo, da kar 20 % poslovnežev pričakuje, da so v hotelskih sobah na voljo internetne povezave. Kar 52 % pa jih pričakuje, da bodo na voljo do konca leta 1999. Trenutno ponuja internetne povezave v sobah manj kakor 7 % hotelov iz srednjega in visokega cenovnega razreda.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • AOL na satelitu?

    America Online intenzivno išče hitre načine dostopa v internet, ki bi pospešili njihove storitve. Zato je satelitsko omrežje podjetja DirecTV za podjetje vedno bolj privlačno. Predstavniki obeh podjetij zanikajo morebitno združitev, čeprav poznavalci ocenjujejo, da je poteza smiselna za obe strani. DirecTV namreč že ima satelitsko tehnologijo za hitro povezovanje osebnih računalnikov. Podobno storitev so želeli ponuditi že pred nekaj leti v sodelovanju z Microsoftom, vendar jim to ni uspelo.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Japonci pripravljajo svetovno internetno hrbtenico

    Japan Telecom Co. Ltd. bo čez nekaj mesecev začel preizkušati hrbtenico IP, imenovano PRISM (Progressive and Revolutionary Integration on Service Media). Upajo, da jo bodo začeli tržiti v začetku naslednjega leta, sčasoma pa naj bi postala globalna.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • HPT ne obstaja več

    Podjetje Hrvatska pošta i telekomunikacije (HPT) od 1. januarja 1999 ne obstaja več, saj se je razdelilo na Hrvatsko pošto i Hrvatske telekomunikacije. Le-to bo v bližnji prihodnosti delno privatizirano, vendar bo država ostala večinski lastnik. Delež posameznega lastnika ne bo smel presegati 10 %.

    Objavljeno: 25.2.1999
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji