• EMG med prvimi uspešno uporabil San Francisco

    Podjetji EMG in Mikropis iz Žalca sta v sodelovanju s podjetjem IBM Slovenija in mariborsko Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko kot prvi v Sloveniji in med prvimi v Evropi razvili programsko rešitev z uporabo IBM-ovega razvojnega okolja San Francisco. Predmetna tehnologija, uporabljena v tem razvojnem okolju, naj bi v prihodnosti prevladovala pri razvoju vsakovrstnih informacijskih sistemov, saj bo bistveno olajšala razvoj in vzdrževanje, obenem pa poenotila in standardizirala programsko opremo. Takšna zasnova naj bi omogočila tudi bolj odprto programsko opremo, ki bo s programerskega vidika laže obvladljiva, s tem pa bo tudi zmanjšala stroške uporabnikom. Bistvo okolja IBM San Francisco je, da temelji na javanskih gradnikih in je združljivo z operacijskimi sistemi Windows NT, OS/400, AIX, Sun Solaris, HP-UX in Reliant Unix. San Francisco vsebuje približno 1200 javanskih gradnikov, poleg tega pa vsebuje tudi razvojno okolje, s katerim lahko programerji po želji pripravijo nove. Zato je razvoj kakršnihkoli namenskih programov zelo olajšan, saj lahko programerji po želji uporabijo že pripravljene gradnike, obenem pa je bistveno olajšano tudi vzdrževanje na tak način razvitih programskih rešitev.

    Objavljeno: 17.6.1999
  • Nokiin WAP telefon zamuja

    Nokia je objavila, da bo novi telefon 7110 s podporo protokola WAP (Wireless Application Protocol) prišel na trg šele jeseni in ne julija, kakor so sprva načrtovali. Zamudo so povzročile težave z razvojem pripadajoče programske opreme. Ocenjujejo, da bo že v naslednjem letu število telefonov s podporo WAP doseglo 40 milijonov ali 10 do 15 % tržni delež.

    Objavljeno: 15.6.1999
  • Kitajska šele tretja

    Kitajska, država z največjim prebivalstvom na svetu, je s 30 milijoni uporabnikov mobilne telefonije šele na tretjem mestu. Na prvem mestu so Združene države, sledi pa Japonska. Na Kitajskem se je od leta 1987 število uporabnikov mobilne telefonije vsako leto podvojilo, zato poznavalci ocenjujejo, da jih bo do konca leta že 46 milijonov.

    Objavljeno: 14.6.1999
  • Iridium na popravnem roku

    Skupina bank je sklenila podaljšati rok, v katerem naj bi prvi operater satelitske telefonije Iridium dosegel pogoje za pridobitev kreditov, vrednih 800 milijonov dolarjev. Tako bo Iridium v naslednjem mesecu vendarle poskusil doseči zahtevane prihodke in število naročnikov, saj današnje vrednosti niso niti blizu želenih. Prav zaradi slabih pokazateljev so iz Iridiuma v prejšnjih mesecih odstopili trije vodilni iz najvišje uprave. Sedanji finančni direktor Leo Mondale je potrdil, da poskušajo preoblikovati svoje dolgove in se tako izogniti stečaju. Prav tako so spremenili načrtovane ciljne vrednosti in napovedali nove, nižje cene, ki naj bi spodbudile prodajo. V lanskem letu so delnice Iridiuma padle za 84 %, obveznice pa za 73 %. Motorola, ki ima v lasti 19 % satelitskega operaterja telefonije, je večkrat potrdila namen, da Iridiumu pomaga na poti iz težav. Pomoč znaša 1,67 milijarde dolarjev, višanje te vrednosti pa bo odvisno od Iridiumovih spremenjenih poslovnih načrtov.

    Objavljeno: 14.6.1999
  • Nov enotni televizijski standard

    Mednarodno telekomunikacijsko združenje (ITU) je sprejelo odločitev o uvedbi enotnega televizijskega standarda Note1, katerega oče je Dr. Robert Hopkins iz hollywoodskega Sony Pictures. Uporabljali naj bi ga po vsem svetu in bo združljiv s kinematografskimi standardi, zato zamudne pretvorbe ne bodo več potrebne. Slika bo sestavljena iz 1080 x 1920 pik, razmerje širine in višine bo 16 : 9. V sekundi se bo zvrstilo 24 slik, natanko toliko kakor pri običajnih filmih. Tako bo isti posnetek mogoče predvajati na zaslonih kinematografov ali televizorjev, nov standard pa bo bistveno olajšal tudi snemanje filmov, saj omogoča enostavnejši pregled gradiv neposredno po snemanju. Prav tako bo lažje urejanje posnetih gradiv in dodajanje vizualnih učinkov. Dodatna prednost novega standarda so nove možnosti distribucije filmov. S tehnologijo multicast bo možen istočasen prenos do distributerjev po vsem svetu, ki bodo film presneli na celuloidni trak. Naslednji korak bi lahko bil neposredno in simultano predvajanje multicast v kino dvoranah po svetu. Udeleženci sestanka ITU, ki je standard sprejelo, so vodilne televizijske hiše (ameriški CBS in ABC, japonski NHK, Fuji in TV Asashi, britanski ITC) in proizvajalci tehnologije za zabavo (Microsoft, Sony, Toshiba, Panasonic in drugi). Note1 morajo uradno potrditi še članice ITU.

    Objavljeno: 14.6.1999
  • Intel in Bluetooth

    Standard Bluetooth omogoča prenos datotek v brezžičnem okolju osebnih računalnikov in mobilnih telefonov. Sprejelo ga je več kakor 720 podjetij, med njimi tudi znana avtomobilska proizvajalca BMW in Volvo. Najnovejša člana sta Lucent Technologies in Intel. Slednji bo uporabil Bluetooth za okrepitev gonilniških paketov DeviceTalk. Naprave Bluetooth se bodo tako lahko brezžično usklajevale in izmenjevale podatke. Intel pa je kot del pogodbe kupil manjši delež skupine Convergence, ki skrbi za razvoj in trženje standarda Bluetooth. Le-ta je še v povojih, zato letos ne gre pričakovati izdelkov, ki bi temeljili na tej tehnologiji.

    Objavljeno: 14.6.1999
  • Pocenitve pogovorov GSM na Hrvaškem

    Bliža se 1. julij, ko naj bi začel delovati drugi hrvaški GSM operater VIPNet. Tudi zato so Hrvatske telekomunikacije (HT), operater obstoječega hrvaškega omrežja CRONET, sklenile (že 1. maja) znižati cene notranjih pogovorov za 20 %. Uvedli so tudi nočno tarifo za mednarodne klice (25 % ceneje, enako kakor iz stacionarnega omrežja) in nekatere države (npr. Avstrijo) prestavili v cenejša tarifna območja. Omenjene pocenitve veljajo tudi za uporabnike obeh slovenskih operaterjev GSM, ko gostujejo v omrežju CRONET. Uporabniki slovenskega analognega omrežja NMT lahko gostujejo le na Hrvaškem, njim pa cena notranjih klicev v tej sosednji državi med najvišjo tarifo ne presega 20 tolarjev na minuto.

    Objavljeno: 14.6.1999
  • Metacreations Poser 4

    Metacreations je najavil novo različico oblikovalskega paketa Poser, ki je namenjen oblikovanju in animaciji človeških likov. Med novostmi je možnost, da "navideznim" ljudem preprosto dodajamo obleko, z novim sistemom deformiranja površin (magnetni in valovni deformatorji) pa posameznemu liku določimo povsem samosvoj videz. Poleg tega bo kupec v paketu dobil še večje število vnaprej določenih likov ljudi in živali kakor doslej, z novim sistemom tekstur pa bo mogoče določati lepše variacije likov. Predmetom bo mogoče določati prosojnost in odbojnost, kar je pomembno za doseganje zanimivih učinkov. Iz paketa Painter 5.5 so podedovani umetniški čopiči, s katerimi lahko predmetom dodamo kanček umetniškega videza. Tako narejene like lahko izvozimo v slikarski program Painter ali senčimo kar v Poserju. Program podpira tudi nov spletni zapis MetaStream, s katerim lahko v Poserju narejene animacije hitro in učinkovito vključimo v spletne strani. Cena nove različice je 250 dolarjev, nadgradnje pa bodo stale 130 dolarjev.

    Objavljeno: 5.6.1999
  • Vrnitev Seagata

    Ko je že kazalo, da je Seagate nekoliko popustil v tekmi za tržišče diskov z vmesnikom EIDE, je na izzive tekmecev odgovoril z novim rodom diskov, ki prinaša zanimive novosti. Predstavil je diske z imenom Barracuda ATA, pri čemer so uporabili ime, pa tudi del tehnologije, znane istoimenske družine diskov z vmesnikom SCSI. Tako kakor pri dosedanjih diskih z vmesnikom SCSI je hitrost vrtenja 7200 vrtljajev na minuto, torej toliko kolikor pri najhitrejših tekmecih. Novi diski bodo na voljo v različicah z velikostmi med 6,8 in kar 28 GB, povprečni dostopni čas je 8,6 ms, hitrost notranjega prenosa podatkov pa dosega tudi do 323 Mb/s. Novinci vsebujejo številne sodobne tehnologije, kot so S.M.A.R.T. in DST (Drive Self Test) za diagnostiko in obveščanje o napakah, predpomnilnike s samodejnim popravljanjem napak (ECC) in rezervirano področje, namenjeno za rezervo v primeru manjših napak na posameznih sledeh ali sektorjih. Cene še niso znane, Seagate pa obljublja take, kakršne veljajo sicer za diske s 5400 vrtljaji na minuto.

    Objavljeno: 5.6.1999
  • Macromedia Flash 4

    Macromedia je v program dodala možnost vključitve zvočnih zapisov MP3 in sicer v pretočni obliki, s čimer lahko ustvarimo zelo kakovostne učinke, vezane na dogodke na spletnih straneh. Popolna novost je tudi podpora za vnosna mesta, s katerimi lahko v programu oblikujemo in animiramo vnosne obrazce, ki so nato prikazani na spletni strani. Zbrane informacije se posredujejo spletnemu strežniku. Zapisu Flash so dodane nove akcije, s katerimi lahko naredimo pravcate interaktivne programe, a praktično brez programiranja. Novi so tudi podpora za tehniko vlečenja, pogojno izvajanje, možnost uporabe osnovnih matematičnih operacij in še marsikaj drugega, kar močno poenostavi izdelavo spletnih strani za elektronske trgovine. Ob vsem tem velja, da spletni oblikovalci vselej ohranijo nadzor nad videzom spletne strani, zaradi česar ni treba delati kompromisov med obliko in vsebino.

    Objavljeno: 5.6.1999
  • Lotus Domino R5 Application Studio

    Lotus je predstavil novo izvedbo kompleta za razvoj spletnih programov Lotus Domino R5 Application Studio, ki poleg Lotusovih orodij (Designer in razvojna različica strežnika Domino) vsebuje tudi komplet NetObjects Fusion Enterprise Edition (NetObjects Fusion, orodja NetObjects ScriptBuilder in NetObjects BeanBuilder). Z novim kompletom naj bi olajšali izdelavo zapletenejših namenskih programov, kot so elektronske trgovine.

    Objavljeno: 5.6.1999
  • Pioneer in drugi rod DVD-R

    Pioneer je začel prodajati drugi rod zapisovalnikov DVD-R (DVD Recordable), ki omogoča zapisovanje do 4,7 GB na nosilec. Prvi rod enot DVD-R je podpiral le nosilce z zmogljivostjo 3,95 GB, novi zapisovalnik pa zna brati tudi tako zapisane podatke. Nova enota je namenjena predvsem profesionalni rabi, temu primerna pa bo tudi cena.

    Objavljeno: 5.6.1999
  • Novi tiskalniki HP DeskJet

    Hewlett Packard je predstavil nove modele brizgalnikov DeskJet s cenami, ki se gibljejo v ZDA med 100 in 200 dolarji. Novi model DeskJet 612C omogoča tisk 5 strani na minuto s črno barvo in 2,5 strani na minuto z vsemi barvami. Tiskalnik ima v ZDA priporočeno ceno 130 dolarjev in vanjo je vključena tudi programska oprema za domačo rabo.

    Objavljeno: 5.6.1999
  • Diamond in krmilnik AMD PCnet

    Diamond je napovedal nov omrežni izdelek, ki bo prek vmesnika USB omogočil priključitev računalnikov PC in Macintosh ter souporabo sredstev na obeh platformah. Naprava bo zasnovana na krmilniku AMD PCnet, ki je narejen za navadne telefonske parice. Izdelek bo del družine izdelkov HomeFree in bo stal okrog 70 dolarjev.

    Objavljeno: 4.6.1999
  • Novell StandbyServer

    Novell je predstavil nov izdelek, Novell StandbyServer, ki je prvi iz niza novih izdelkov za zagotovitev nemotene strežbe 24 ur na dan in 365 dni na leto. Novi dodatek za strežnike Netware 5 omogoča vzpostavitev zrcalnega strežnika, ki zna prevzeti omrežni promet, če primarni strežnik odpove. Z uporabo drugega strežnika je tudi mogoče opravljati posege v sistem, ne da bi onemogočili dostop do strežnika. Cena novega dodatka je 4285 dolarjev.

    Objavljeno: 4.6.1999
  • Sony PCBacker

    Sony je najavil novo družino tračnih enot s podporo za standard DDS-4 (Digital Data Storage). Enota PCBacker bo na voljo v notranji in zunanji izvedbi, na eno kaseto pa bo s stiskanjem podatkov mogoče spraviti do 40 GB podatkov. Hitrost snemanja je 4,8 MB/s, enotam pa bodo priloženi programi CA ArcServe Workstation (Windows NT) ali Cheyenne Backup for Windows 95/98. Cene se bodo pričele pri 1500 dolarjih.

    Objavljeno: 4.6.1999
  • Najmanjši računalnik Cell Computing

    Podjetje Cell Computing je naredilo doslej najmanjši računalnik, ki ga poganja 333 MHz procesor Pentium II. Računalnik, ki je v bistvu kartica za vgradnjo v krmilnike in druge naprave, meri le 7,6 x 12,7 cm, vsebuje pa še tri razširitvena mesta za kartice PCI, Intelov procesorski nabor vezij, grafični pospeševalnik NeoMagic s 2,5 VRAM, vhodno-izhodne vmesnike, podnožje za pomnilniške kartice Flash RAM, krmilnik za disk, disketno enoto, dva vmesnika USB in vmesnik za priključitev na analogni ali digitalni monitor/zaslon LCD.

    Objavljeno: 4.6.1999
  • Prihranki Oracla

    Larry Ellison, predsednik in direktor podjetja Oracle trdi, da bo njegovo podjetje prihranilo v naslednjih 18 mesecih prihranilo okrog milijardo dolarjev z uporabo internetnih tehnologij in predvsem novih priložnosti, ki jih za distribucijo programske opreme ponuja elektronsko trgovanje.

    Objavljeno: 4.6.1999
  • Pocenitev Celeronov

    Intel pripravlja pocenitev procesorjev Celeron. V začetku junija naj bi priporočene cene za procesorje Celeron 466 padle za 13 % (na 147 dolarjev), izvedba s 433 MHz pa naj bi se pocenila kar za 21 % (na 113 dolarjev). Modeli s 400 in 366 MHz se bodo pocenili na 93 in 69 dolarjev. Tržni analitiki pocenitev ocenjujejo kot izziv neposrednemu tekmecu, podjetju AMD, ki je v zadnjem času doseglo lepe rezultate v spodnjem tržnem segmentu.

    Objavljeno: 4.6.1999
  • Najem strežnikov BackOffice

    Microsoft je razmeroma potiho začel širiti pilotski program za najem strežnikov iz družine BackOffice. Programe je namenjen predvsem ponudnikom interneta, ki bi v svojo ponudbo vključili najem zmogljivosti Microsoftovih strežnikov, kot so SQL Server 7.0, Exchange Server in drugi. Prvi bo kupcem licenco za najem nudil ameriški ponudnik interneta FutureLink, rezultati tega poskusa pa bodo osnova za nadaljnje Microsoftove poteze.

    Objavljeno: 4.6.1999
  • Iomega Click! PC Card Drive

    Iomega je predstavila enoto Click! PC Card Drive, novo različico enote Click!, ki je namenjena predvsem uporabnikom prenosnih računalnikov PC. Enota v obliki kartice Card je debela le 5 milimetrov, ponuja pa prostora za 40 MB podatkov. Nova izvedba odpravlja potrebe po priključnih kablih, zunanjih napajalnikih in lastnem viru napajanja, saj vse dobi od gostitelja. Priporočena cena enote je 200 dolarjev, posamezni nosilec pa stane 10 dolarjev.

    Objavljeno: 4.6.1999
  • Tele.ring izbral Alcatel

    Francoski Alcatel bo novemu avstrijskemu koncesionarju mobilne telefonije tele.ring dobavil bazne postaje sistema GSM 1800, mikrovalovni sistem za prenos, sistem GPRS in omrežno platformo. Pogodba zajema tudi vodenje celotnega projekta in je vredna 300 milijonov dolarjev.

    Objavljeno: 1.6.1999
  • ITU predpisi za Bosno in Hercegovino

    Mednarodno telekomunikacijsko združenje (ITU) je predpisalo, da mora biti celotno ozemlje Bosne in Hercegovine dosegljivo z enotno klicno številko države (387). Federacija Bosne in Hercegovine to številko že ima, toda druga entiteta, Republika Srbska, je priključena na telekomunikacijsko omrežje ZR Jugoslavije, zato je ta del Bosne in Hercegovine dosegljiv prek jugoslovanske številke (381). Novi načrt dovoljuje enotne številke za policijo in nujno medicinsko pomoč v obeh entitetah, za omrežja GSM v Bosni in Hercegovini pa predpisuje enotno omrežno številko 66.

    Objavljeno: 1.6.1999
  • BT gradi v Španiji

    British Telecommunications (BT) v Španiji načrtuje gradnjo telefonskega omrežja, ki bo temeljilo na internetni tehnologiji in protokolu IP. Opremo bo dobavil ameriški Nortel Networks, obe podjetji pa zagotavljata, da bo novo omrežje zmogljivejše od kateregakoli obstoječega nacionalnega omrežja IP. Združljivo bo z globalnim internetnim omrežjem, ki ga BT gradi skupaj z ameriškim AT&T. Španski telekomunikacijski trg se je odprl šele decembra lani, BT pa s cenejšimi storitvami želi tekmovati z nekdanjim monopolistom fiksne telefonije, podjetjem Telefonica. Ocenjujejo, da bo za načrtovano omrežje BT v naslednjem desetletju porabil skoraj milijardo ameriških dolarjev. Osnovne govorne storitve bodo začeli ponujati v prvi polovici naslednjega leta, večpredstavne storitve pa pozneje. Španija je zelo obetaven telekomunikacijski trg. Trenutno imajo le 42 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev, kar je ena najnižjih vrednosti med državami Evropske unije. Do leta 2003 naj bi se število španskih gospodinjstev s priključkom v internet povečalo na poltretji milijon, kar je šestkrat več kakor danes. BT je februarja za dobrih 15 milijonov dolarjev kupil španskega ponudnika interneta Arrakis, že nekaj časa pa upravljajo tamkajšnje drugo največje podatkovno komunikacijsko omrežje. Zvišati nameravajo lastninski delež (sedaj 17,8 %) v drugem največjem španskem operaterju mobilne telefonije Airtel, ki je v treh letih obstoja zajel slabo tretjino tega hitro rastočega trga. V začetku leta je prenosni telefon uporabljalo 17,5 % Špancev, ta vrednost pa naj bi se do naslednjega leta kar podvojila.

    Objavljeno: 1.6.1999
  • Nova trojanca

    Krekerji pa so bili minuli teden dejavni tudi na drugih področjih. Tako sta se v internetu pojavila nova trojanska konja, ki se širita kot programčka, priložena oziroma pripeta elektronskim pismom. V njih je priloga opisana kot zanimiv ohranjevalnik zaslona (screen saver). Če prejemnik zažene ohranjevalnik, si v svoj računalnik namesti tudi trojanskega konja. Ta potem v Windowsu deluje prikrito: v ozadju pošilja po internetu svojemu oddaljenemu gospodarju sporočila o uspešni namestitvi. Kreker lahko nato daljinsko in na skrivaj upravlja žrtvin računalnik, pri tem pa celo briše, kopira in ustvarja datoteke. V primeru iz minulega tedna gre dejansko za dve različici istega programa, in sicer za BackDoor-G v ZDA in Armageddon v Franciji. Nova konja sta zmes virusnega, vdiralnega in nadzornega programa in sta podobna že znanima programskima vsiljivcema BackOrifice and NetBus, ki sta v zadnjem letu povzročila med uporabniki internetnih PCjev veliko vznemirjenja. Izdelovalci protivirusnih programov so že začeli posodabljati protivirusne datoteke in priporočajo uporabnikom, naj jih prenesejo k sebi takoj, ko bodo izdelane. Dodatna težava pri odkrivanju konj BackDoor-G in Armageddon je, da spreminjata svoji datotečni imeni. Kot vedno, velja za uporabnike interneta opozorilo: ne odpirajte oziroma zaganjajte sumljivih datotek, priloženih e-pismom!

    Objavljeno: 1.6.1999
  • Zaprti Poljaki

    Na poljskem telekomunikacijskem trgu prevladujejo tehnologije in izdelki podjetij Siemens, Alcatel in Lucent Technologies. Švedska vlada je zaskrbljena zaradi neenakopravnega položaja, ki Ericssonu ne omogoča prodora na poljski trg. Če Ericssonu Poljaki ne zagotovijo pravičnejše obravnave, bo švedska vlada najverjetneje preprečila telekomunikacijski del poljskega pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo.

    Objavljeno: 1.6.1999
  • Celeronski PCji za 300 dolarjev

    Pred kratkim sta proizvajalec Total Peripherals in internetni trgovec Onsale skupno predstavila PC za 299 USD. To je v ZDA še dodatno pospešilo mrzlično tekmovanje za izdelavo najcenejšega računalnika za množično rabo. Podjetji gresta po stopinjah izdelovalca eMachine, ki je pred meseci ponudil trgu prvi PC za 399 USD in z njegovo prodajo kmalu začel ustvarjati dobiček. Podjetje Onsale prodaja družino spletnih PCjev "Imagic Prism" seveda samo po internetu. Najcenejši model za 299 USD ima Cyrixov procesor MII-333, 32MB delovnega pomnilnika, disk s 4,3 gigabajta, notranji modem s hitrostjo prenosa 56 kb/s in Microsoftov Windows 98 z brskalnikom Internet Explorer. Mnenja poznavalcev industrije za osebno računalništvo so deljena: nekateri trdijo, da poceni PCji uporabljajo zastarelo tehnologijo, ki postane po dveh letih neuporabna. Drugi pa poudarjajo, da postane vsaka tehnologija neuporabna v dobrih treh letih in da je veliko morebitnih kupcev, ki so pripravljeni za nizko ceno PCja žrtvovati eno leto "življenjske dobe" računalnika. Družba National Semiconductor, ki izdeluje procesor MII v svoji podružnici Cyrix, pa je objavila, da bo dobavljala procesor samo še do konca letošnjega leta, ko se naj bi umaknila s trga procesorskih čipov. Pri podjetju Total Peripherals zatrjujejo, da bodo do takrat pripravili novo družino PCjev z drugo vrsto procesorja in da bo njena cena za porabnika enaka ali celo nižja od sedanje. Borzni analitiki v Ameriki že sklepajo stave, do katere vrednosti se naj bi spustila cena za ljudski PC v naslednjem letu.

    Objavljeno: 1.6.1999
  • Palm VII v ameriških trgovinah

    Najnovejši dlanski računanik (palmtop) Palm VII bo doživel svojo prodajno premiero v ponedeljek, 31. maja 1999, v New Yorku. Izdelek podjetja 3Com (Palm Computing) vsebuje posebni brezžični sprejemnik in oddajnik za izmenjavo podatkov "na terenu", ki omogoča omejen dostop do spleta, e-pošte in nekaterih storitev e-trgovine. Nekatera podjetja so še najavila storitve za mobilno trgovanje z delnicami, preverjanje potniških podatkov v letalskih družbah in brskanje po finačnih zbirkah podatkov. Kritiki računalnika Palm VII opozarjajo, da je predrag za množično rabo in da ni dovolj omrežno zmogljiv. Palm VII namreč uporablja posebni celičnoradijski prenos z največjo hitrostjo 8 kb/s, ki je na voljo samo v širšem mobilnem omrežju Mobitext družbe BellSouth. Resnici na ljubo je ta na voljo v večini ameriških mest. Večja ovira za večino morebitnih kupcev pa bodo verjetno dodatni stroški. K ceni napravice 599 dolarjev mora uporabnik prišteti še stroške za mesečno naročnino na mobilno podatkovno storitev Palm.Net: 9 USD za 50 KB prenesenih podatkov ali 24,99 USD za 150 KB, medtem ko vsak dodatni kilobajt stane 30 centov. Komunikacijski analitiki se sicer strinjajo, da bo leta 2003 na svetu dobrih 50 milijonov uporabnikov pametnih ročnih napravic z brezžičnim dostopom do interneta. Ob tem pa opozarjajo, da bo pobuda za hitrejši razvoj prišla iz industrije mobilnih telefonov in ne dlanskih računalnikov. Že konec letošnjega leta se naj bi namreč na trgu pojavili poceni prenosni telefoni z vdelanimi minibrskalniki za splet.

    Objavljeno: 1.6.1999
  • Intelov PC na čipu

    Ameriški proizvajalec Intel je objavil namero, da bo do konca leta 2000 predstavil integrirani procesorski čip "Timna", ki ga razvija njegov izraelski oddelek. Timna naj bi vseboval procesorsko vezje Celerona, pomnilniški krmilnik in slikovno oziroma grafično enoto za upravljanje monitorja. Intel doslej ni kazal preveč zanimanja za proizvodnjo integriranih procesorjev, ki so namenjeni najcenejšim PCjem za gospodinjstva in pametnim omrežnim "škatlicam" za spletno in satelitsko priključevanje televizijskih aparatov. Intel naj bi bil sposoben vdelovati dodatno logiko v procesorski čip tudi zato, ker bo kmalu začel uporabljati 0,18-mikronsko tehniko za proizvodnjo integriranih vezij. Kljub obljubljenim prihrakom za izdelovalce "PCjev v škatlicah", pa nekateri poznavalci industrije PCjev opozarjajo, da dobičkonostnost Intelovega podviga ni zagotovljena. Prozvodni cikel integriranega procesorja je namreč daljši od cikla za samostojni procesor oziroma grafični čip, kar pomeni, da naj bi "PC na čipu" vedno imel bolj zastarelo tehnologijo, kot jo premore PC, sestavljen iz več čipov. Poleg tega napreduje razvoj grafičnih vezij hitreje od procesorskih. Nekateri tudi opozarjajo, da je precej bolj smiselno vdelovati grafično vezje v čipni nabor (chipset) za PC kakor v sam procesor in da je zelo malo sistemov, ki nimajo prostora za, denimo, tri čipe. Kakor koli že, Intel nadaljuje s svojimi načrti. V letošnjem aprilu pa je že predstavil nabor čipov 810, ki vsebujejo slikovno vezje, in čipni nabor za notesnike z vdelanim zvočnim vezjem.

    Objavljeno: 1.6.1999
  • Povečana dejavnost krekerjev

    V zadnjem tednu so - zlasti v ZDA - krekerji postali v svetovnem spletu še bolj dejavni. Tako so v sredo, 26. maja 1999, zasičili spletne strežnike zveznega policijskega urada FBI s številnimi zahtevami spletnega protokola HTTP, s čimer so drugim spletnim uporabnikom dejansko preprečili dostop do strežnikov (napad vrste "denial-of-service"). Pri tej vrsti napada krekerjem (zlonamernim hekerjem) ni treba pridobiti pravic za dostop do strežnika. Dovolj je, če z več računalnikov usklajeno pošiljajo ciljnemu strežniku veliko število zahtev za prebiranje strani HTML, tako da postane strežnik za vse praktične namene preobremenjen in se ne more več odzivati običajnim deskarjem. Pri FBIju trdijo, da krekerjem ni uspelo prodreti skozi požarne zidove, temveč so samo javnosti onemogočili dostop do njihovega spletišča. FBI je za dober dan odključil svoje strežnike od interneta in temeljito pregledal svoj varnostni sistem za omrežje. Samo dan kasneje pa so imeli krekerji očitno več sreče, saj so uspeli prodreti v računalniški sistem ameriškega senata in zamenjati glavno spletno stran in nekaj podstrani s svojo informacijsko vsebino. Nekateri ameriški strokovnjaki za omrežno varnost trdijo, da prihajajo napadi iz več krekerskih skupin, katerih člani so pogosto mlajši od 16 let. Povod za zadnje napade krekerjev na računalniške sisteme ameriške države naj bi bila nedavna akcija FBIja v Texasu, kjer so osumljenim krekerjem v Houstonu zasegli več računalnikov.

    Objavljeno: 1.6.1999
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji