• Compaq oplemenitil poceni pomnilniške izdelke

    Compaq je predstavil Smart Array Cluster Storage System, ki daje manjšim pomnilniškim sistemom večjo varnost delovanja, z uporabo dodatnih ventilatorjev in redundantnim napajanjem. Taka zaščita je bila doslej namenjena predvsem dražjim sistemom, ta rešitev pa je komplementarna s strežniki ProLiant. Po mnenju predstavnikov podjetja je ta rešitev primerna predvsem za majhna podjetja. Novi pomnilniški izdelki stanejo v ZDA od 6500 dolarjev naprej.

    Objavljeno: 23.2.2002
  • AMD zanimajo tudi ročni računalniki

    AMD je z nakupom podjetja Alchemy Semiconductor napovedal vstop na trg procesorjev za ročne računalnike, kakor tudi za avtomobilske in telekomunikacijske izdelke. AMD noče biti omejen le z izdelovanjem procesorjev za računalniško industrijo, zato se je odločil za prevzem podjetja, ki ima celo vrsto vrhunskih inženirjev za razvoj manj zmogljivih procesorjev. Podjetje Alchemy Semiconductor je bilo ustanovljeno leta 1999, razvija in izdeluje pa procesorje za brezžične ročne računalnike, informacijske naprave in izdelke za brezžičen dostop do interneta. Natančnejše informacije o vrednosti prevzema niso znane.

    Objavljeno: 23.2.2002
  • Enako ali manj vlaganj v IT

    V anketi, ki jo je med stotimi ameriškimi podjetji z več kot milijardo dolarjev prihodkov izvedla borzna hiša Goldman Sachs, se je izkazalo, da bodo letošnja vlaganja v opremo IT enaka ali manjša od lanskih. Skoraj polovica anketiranih bo v ta namen vložila približno enak znesek kot lani, četrtina pa celo manj. V teh težkih časih za računalniško industrijo anketiranci najbolj zaupajo uveljavljenim blagovnim znamkam kot so Microsoft, IBM, Cisco in Dell. Pri programski opremi se poleg Microsoftu dobro piše tudi podjetju SAP, zaradi terorističnih napadov pa bodo anketirana podjetja največ pozornosti namenila varnosti, bazam in hranjenju podatkov ter obnavljanju izgubljenih podatkov. Rast porabe za izdelke IT v naslednjih petih letih naj bi bila - sodeč po odgovorih anketirancev - manjša od deset odstotkov, kar se je zgodilo prvič po letu 1992. V preteklih desetih letih so vodstva vedno napovedovala od 10- do 13-odstotno rast porabe.

    Objavljeno: 23.2.2002
  • Konec brezplačne elektronske pošte?

    Plačajte 50 dolarjev letne uporabnine, ali pa se poslovite od vašega brezplačnega elektronskega naslova, je ponudnik brezplačnih e-poštnih storitev USA.net sporočil svojim sedmim milijonom uporabnikom po vsem svetu. Podjetja "pikakom" iščejo vse možne vire za zaslužek, saj jim spletno oglaševanje in pošiljanje reklamnih elektronskih sporočil ne zagotavljajo dovolj prihodkov. O podobnih potezah, kot jo je storil USA.net, razmišljajo tudi pri Hotmailu in Yahooju, dveh največjih ponudnikih brezplačnih elektronskih naslovov. Oba ponudnika že zdaj omejujeta uporabo in zmanjšujeta količino prostora. Raziskovalci so ugotovili, da vsak brezplačni elektronski naslov stane en dolar, po vsem svetu pa je takih naslovov približno 150 milijonov. Počasi se bo treba navaditi, da vse nekaj stane - tudi v internetu.

    Objavljeno: 22.2.2002
  • Varnostna luknja v nezlomljivem Oraclu 9i

    Britanski raziskovalec je odkril varnostno luknjo v Oraclovi podatkovni zbirki 9i, ki jo je podjetje že nekaj mesecev promoviralo kot nezlomljivo. Varnostna luknja omogoča hekerjem dostop in prevzem nadzora nad strežniki, ki so nameščeni skupaj s podatkovno zbirko. Najšibkejši člen v Oraclovi programski opremi naj bi bil javanski strežniški modul za spletni strežnik Apache.

    Objavljeno: 22.2.2002
  • RIM BlackBerry vse bolj prisoten v Evropi

    V ZDA zelo popularen proizvajalec mobilnih naprav Research in Motion (RIM), ki ponuja mobilen dostop elektronske pošte in drugih podatkov, si vse bolj utira pot na evropsko tržišče. RIM-ov paradni konj je storitev BlackBerry, ki omogoča dostavo in prebiranje elektronske pošte ter dostop do omrežja podjetja na RIM-ovih ročnih računalnikih. BlackBerry za preverjanje elektronske pošte ne uporablja povezave na klic, temveč paketni prenos podatkov, kar pomeni, da je ročni računalnik ves čas povezan z omrežjem in uporabnik dobi sporočilo takoj, ko je poslano. In to običajno niti ne z internetom, temveč s krajevnim omrežjem podjetja, saj je BlackBerry prvenstveno namenjen poslovni rabi.

    Objavljeno: 22.2.2002
  • Igranje je lahko nevarno

    Britanski zdravniki so ugotovili, da je nek 15-letni deček zaradi rednega igranja elektronskih igric utrpel poškodbe roke, ki nastanejo zaradi pretiranih vibracij. Gre za podobne poškodbe, kot jih dobijo industrijski delavci pri dolgotrajnem delu z vibracijskimi stroji. Fanatični igralec je po sedem ur na dan dirkal z avtomobili s pomočjo Sonyjeve igralne konzole PlayStation, pri kateri kontrolne ročice vibrirajo, če avto zleti s ceste. Sonyjevi predstavniki so zdravniško ugotovitev vzeli zares in že razmišljajo, da bi lastnike igralnih konzol opozorili tudi na to morebitno nevarnost. Že zdaj svetujejo uporabnikom, da po vsaki uri igranja naredijo 15 minut premora, da se igrajo v dobro osvetljeni sobi in da ne igrajo, ko so utrujeni.

    Objavljeno: 22.2.2002
  • Sun posodobil strežnike Cobalt Qube

    Sun je prenovil ponudbo strežnikov Cobalt Qube, namenjenih predvsem manjšim podjetjem, ki imajo nameščen operacijski sistem Red Hat Linux. Vse različice strežnikov bodo po novem tekle na procesorju AMD K6-2 s taktom 450 MHz. Glavna posodobitev pa je potekala pri programski opremi. Cobaltovi inženirji so med drugim olajšali namestitev omrežnih tiskalnikov. Prav tako so dodali podporo protokoloma PPTP in IPSec, ki uporabnikom sedaj olajšata postavitev varnih, hitro rastočih navideznih privatnih omrežij. Izboljšali so tudi podporo različnim jezikom. Standardna različica strežnika s 64 MB pomnilnika in 20 GB diska stane 1.150 dolarjev, medtem ko je za profesionalno različico s 512 MB pomnilnika in 40 GB trdega diska potrebno odšteti 2.100 dolarjev.

    Objavljeno: 21.2.2002
  • Linux tudi na PlayStationu 2

    Sony je v lanskem letu predstavil razvojno različico operacijskega sistema Linux za njihovo igralno konzolo PlayStation 2, kmalu pa naj bi tudi v severni Ameriki bila na voljo končna različica. Komplet Linux za PlayStation 1.0 bo poleg operacijskega sistema z jedrom 2.2.1 na dveh nosilcih DVD vseboval tudi 40 GB disk, 100-megabitno omrežno kartico, vmesnik za priključitev monitorja ter USB tipkovnico in miško. Morebitni uporabniki bodo potrebovali še 8 MB pomnilniško kartico in monitor, ki zmore ločljivost 1024 x 768, saj Linux v navezi s televizijskim sprejemnikom ne bo deloval. Pričakovana cena kompleta je 200 dolarjev, prvim navdušencem pa naj bi bil na voljo v maju 2002.

    Objavljeno: 21.2.2002
  • Globoko sodelovanje Novella in Lufthanse

    Novell se vse bolj uveljavlja kot ponudnik omrežnih rešitev in v sklopu te usmeritve je tudi nedavno pridobljena pogodba z nemškim letalskim prevoznikom Lufthanso o pripravi varne omrežne infrastrukture. Vendar pa sodelovanje med podjetjema sega globlje, saj je Novell objavil, da bo jim bo pomagalo tudi podjetje Lufthansa Systems Infratec, ki je pripravljalo novo brezžično programsko jedro Lufthansinega poslovnega sistema. Iz Novella so sporočili, da jim bo sodelovanje z Infratecom prineslo veliko novih znanj in tehnologij, predvsem iz področja brezžičnih tehnologij. Celoten posel za Lufthanso je eden večjih v Novellovi zgodovini, saj bo trajal najmanj do leta 2005 in vplival na 70 tisoč Lufthansinih zaposlenih ter 600 programov, ki jih letalski prevoznik že uporablja.

    Objavljeno: 21.2.2002
  • Prvi Compaqovi "blade" strežniki

    Compaq je predstavil svoje prve strežnike rezine (server blades), ki omogočajo namestitev velikega števila enot v standardne strežniške omare. Novi strežniki ProLiant BL se, tako kot podobni izdelki drugih proizvajalcev, lahko pohvalijo z zelo majhno velikostjo, prostorsko učinkovitostjo in majhno porabo energije. V standardno strežniško omaro 42U lahko spravimo do 280 strežniških rezin, od katerih je vsaka opremljena s svojim procesorjem, pomnilnikom in diskom. Novi strežniški sistemi so primerni za tiste uporabnike, ki potrebujejo veliko število majhnih strežnikov in dobro prostorsko izkoriščenost. Z njimi je mogoče zagotoviti visoko razpoložljivost in ugodno stopnjevano razširljivost. Rešitev je še posebej zanimiva za podjetja, kot so ponudniki interneta in storitev ter telekomunikacijska podjetja.

    Objavljeno: 21.2.2002
  • Samsung hoče večji delež

    Čeprav je bilo podjetje Samsung Electronics že lani največji dobavitelj monitorjev LCD na svetu (18-odstotni tržni delež), hoče prodajo teh monitorjev - predvsem večjih (17-palčnih in večjih) letos kar podvojiti in zasesti petino svetovnega trga. Samsung si želi močnejše prisotnosti tudi na trgu digitalne avdio/video tehnologije, zato načrtuje prodajo ravnih, večjih in precej bolj svetlih monitorjev CRT - 17-, 19- pa tudi 21-palčnih. Izdelovali bodo različno svetle monitorje CRT - 150 cd/m2 za besedila, 200 cd/m2 za brskanje po spletu in 330 cd/m2 za zahtevnejše vsebine (igre). Poleg tega bo Samsung bolj agresivno tržil monitorje z lastno blagovno znamko. Predlani je bil ta delež 48 odstotkov, lani 57, letos pa naj bi bil 70 odstotkov. Samsung v svojih desetih obratih po vsem svetu, kjer proizvaja monitorje, izdela 32 milijonov enot na leto.

    Objavljeno: 20.2.2002
  • Compaq na prvem mestu pri pomnilniških sistemih v Evropi

    Po podatkih raziskovalne družbe IDC je Compaq s prvega mesta po številu prodanih pomnilniških sistemov v Evropi zrinil EMC. IDC-jeva raziskava se osredotoča na prihodke od prodaje, število prodanih enot in količino prodanega pomnilniškega prostora. Po mnenju predstavnikov Compaqa, je razlog za njihov uspeh predvsem v paradnem izdelku StorageWorks, ki je bolj preprosto nadgradljiv, zmogljiv in cenovno ugoden kot celovite rešitve.

    Objavljeno: 20.2.2002
  • Prenovljeni Clie

    V pričakovanju Palmove prenove operacijskega sistema in prehoda na novo, močnejšo procesorsko osnovo, proizvajalci ročnih računalnikov z osnovo PalmOS vendarle ne spijo. Sony je tako predstavil sivinski model Clie PEG-S360 in barvni Clie PEG-T615C, ki sta le nekoliko izboljšani različici dosedanjih Cliejev. T615 ima ločljivost 320 x 320 pik, odličen barvni zaslon, 16 MB pomnilnika (dvakrat več kot dosedanji modeli), razširitveno režo za Memory Stick, predvsem pa sodi med najtanjše barvne ročne računalnike na tržišču, saj je debel le 1,2 cm. Vgrajen ima tudi močnejšo infrardečo diodo, ki s pomočjo priloženega programa omogoča uporabo kot univerzalnega daljinskega upravljalca. Predvidoma bo stal 400 ameriških dolarjev. Sivinski model PEG-S360 bo stal pol manj, poleg zaslona pa se bo od barvne različice razlikoval le v tem, da bo deloval na izmenljive akumulatorje.

    Objavljeno: 20.2.2002
  • Novi Sygateov požarni zid

    Decembrski hladen tuš, ko je omrežni strokovnjak Tom Liston iz podjetja Prem Magnetics opozoril, da velika večina osebnih požarnih zidov ne zna preprečiti odhodnega omrežnega prometa, če ga ni ustvaril Microsoftov vgrajeni TCP/IP, ampak nek drug gonilnik, je učinkoval. Eden prvih, ki se je odzval tudi že z novo različico požarnega zidu je Sygate s svojim požarnim zidom Personal Firewall Pro 5.0.

    Objavljeno: 20.2.2002
  • CA z manjšo izgubo

    Podjetje Computer Associates (CA) je v tretjem četrtletju zabeležilo 231 milijonov dolarjev izgube, kar je bilo precej bolje kot v primerjalnem obdobju pred letom dni (342 milijonov dolarjev). CA je ustvaril tudi manjši prihodek od prodaje izdelkov in storitev v višini 749 milijonov dolarjev (pred letom dni 783 milijonov dolarjev). Pri prodaji izdelkov so sicer zabeležili 2,3-odstotno rast, zato pa je rezultate povsem pokvaril izkupiček pri prodaji storitev, ki se je zmanjšal s 120 na 71 milijonov dolarjev.

    Objavljeno: 19.2.2002
  • Hitrejši kabelski modemi

    CableLabs, združenje kabelskih operaterjev severne in južne Amerike, je dokončalo specifikacijo DOCSIS 2.0 (Data Over Cable Service Interface Specification), ki obljublja, da bodo do konca leta 2002 kabelski modemi trikrat hitrejši v smeri od uporabnika do strežnika. Sedanji standardi določajo hitrosti do 30 Mb/s v smeri k uporabniku in 10 Mb/s v smeri od uporabnika, DOCSIS 2.0, pa naj bi obe hitrosti izenačil na 30 Mb/s. S tem bi kabelski modemi postali še bolj uporabni tudi v programih, ki zahtevajo hitro dvosmerno komunikacijo, kot so videokonferenči sistemi in omrežne povezave tipa enak z enakim. DOCSIS 2.0 definira dve tehniki modulacije - S-CDMA (synchronous code division multiple access) in A-TDMA (advanced frequency-agile time division multiple access). Združljivostno preizkušanje opreme se bo začelo še v prvem četrtletju letošnjega leta.

    Objavljeno: 19.2.2002
  • Cenejši All-In-Wonder

    Po predstavitvi večpredstavne kartice tipa vse v enem, ki temelji na najhitrejšem ATIjevem grafičnem čipu Radeon 8500, je kanadski proizvajalec kartico All-In-Wonder predstavil tudi s nekoliko počasnejšim in cenejšim čipom Radeon 7500 ter 64 MB pomnilnika DDR. Kartica premore že običajne lastnosti, ki smo jih vajeni pri All-In-Wonderjih. TV sprejemnik, ki omogoča gledanje televizije (tokrat tudi v polprozornem načinu, kar naj bi bilo po ATIju >>very cool<<), zajemanje in urejanje videa v zapisu MPEG-2 (ob dovolj hitrem računalniku do polne ločljivosti in hitrosti PAL), snemanje televizijskega programa in njegovo gledanje z zamikom, predvajanje videa DVD, video izhod... Omeniti velja še daljinski upravljalnik, ki deluje v radijskem spektru in ki deluje v navezi s sprejemnikom, ki ga priklopimo na vrata USB.

    Objavljeno: 19.2.2002
  • Nesramna stranska vrata v MSN Messengerju

    Raziskovalci so odkrili prav nesramna stranska vrata vgrajena v Microsoftov program za elektronsko kramljanje MSN Messenger, ki omogoča Microsoftu vpogled v uporabnikovo uporabniško ime in njegove stike ali celo naslove elektronske pošte, ko ta obišče katero od Microsoftovih spletnih strani z Internet Explorerjem. To vse poteka brez uporabnikove vednosti, da bi bila stvar še hujša, pa lahko vsak programer z nekaj osnovnega poznavanja registra doda >>podporo<< za svoje spletne strani.

    Objavljeno: 19.2.2002
  • Microsoft mora pokazati izvorno kodo Windows XP

    Sodnica Colleen Kollar-Kotelly je v procesu, ki ga zaradi zlorabe monopola zoper Microsoft vodi devet ameriških zveznih držav določila, da mora Microsoft tožnikom razkriti izvorno kodo operacijskega sistema Windows, vključno z zadnjo različico XP in različico za prenosne naprave Windows XP Embeded. Kot je povedala na sodišču, se ji zdi pravično, da imata obe strani dostop do izvorne kode, saj se prav na njeni osnovi krešejo mnoga mnenja glede možnih ukrepov zaradi Microsoftove zlorabe monopola.

    Objavljeno: 19.2.2002
  • Prve matične plošče s KT333

    Tajvanski proizvajalec Soltek je predstavil prvo matično ploščo za AMDjeve procesorje, ki uporablja še nenajavljene sistemske čipe Via KT333. Po Soltekovih podatkih nov nabor kot novost prinaša samo pomnilniški krmilnik, ki zna uporabljati najnovejše pomnilniške module DDR-333 oz. PC2700. Kljub temu, da so to nekateri pričakovali, nabor ne ponuja hitrejše povezave med severnim in južnim >>mostom<< (north in south bridge).

    Objavljeno: 18.2.2002
  • Ponovna rast uporabe interneta v Sloveniji

    Projekt Raba interneta v Sloveniji (RIS), ki že od leta 1995 poteka pod okriljem Fakultete za družbene vede v Ljubljani, je objavil rezultate zadnje, doslej najobsežnejše spletne ankete o trendih uporabe interneta v Sloveniji RIS2001.

    Objavljeno: 18.2.2002
  • Applov ustavnovitelj pričenja nov posel

    Eden izmed dveh Applovih ustanoviteljev, Steve Wozniak je z veliko medijskega pompa najavil, da je ustanovil novo podjetje imenovano Wheels of Zeus, oziroma wOz. Sam bo tudi predsednik uprave, uspelo pa mu je že dobiti tudi 6 milijonov dolarjev zagonskega kapitala iz raznih skladov. Edino kar je zaenkrat še skrivnost, je s čim se bo wOz ukvarjal. Natančni podatki še niso znani, Wozniak pa je v predstavitvi medijem omenil, da naj bi glavna področja delovanja bila povezana s tehnologijami in storitvami kot so GPS, poceni brezžičen dostop do interneta in procesorskih zmogljivosti. Kljub vsem napovedim pa spletna stran na kateri naj bi bile predstavljene vse podrobnosti še ne deluje, temveč preusmeri uporabnika na Wozniakovo osebno spletno stran.

    Objavljeno: 18.2.2002
  • Lotusphere 2002

    Podjetje Lotus je tako kot običajno v januarju priredilo letno srečanje razvijalcev in uporabnikov svojih izdelkov. Tokrat je bilo srečanje predvsem v luči lanskoletne odločitve družbe IBM, že dotlej lastnika družbe Lotus, da izdelke in samo tržno ime vključi v svojo organizacijo. Po tej poslovni odločitvi so zato mnogi na srečanju iskali odgovor, kako bo s programi družbe Lotus v bodoče.

    Objavljeno: 18.2.2002
  • Birokrat tudi v lažji različici

    Podjetje Andersen je pričelo z novim letom tržiti tudi nekoliko okleščeno in cenejšo različico svojega paradnega izdelka Birokrat, imenovano Birokrat Light. Ta je namenjen predvsem podjetjem, ki imajo za obračune plač, honorarjev in osnovnih sredstev ter izdelavo plačilne bilance sklenjene pogodbe z računovodskimi servisi, kakor tudi manjšim podjetjem, ki jim taki servisi skrbijo za celotno računovodstvo, a bi želela imeti nadzor nad prihodki, odhodki in porabo.

    Objavljeno: 17.2.2002
  • Red Hat Linux 7.2 tudi za Itanium

    Največji svetovni distributer Linuxa Red Hat je poslal na tržišče tudi novo različico 64-bitnega Linuxa za procesorje Itanium. Operacijski sistem temelji na jedru 2.4.9, ki je bilo objavljeno že lanskega oktobra, namenjen pa je večprocesorskim visoko zmogljivim strežnikom. Različica 7.2 za Itanium ima izboljšano podporo za USB, vključuje pa tudi okolji Gnome 1.4 in KDE 2.2, program Nautilus za delo z datotekami, spletni brskalnik Mozilla, Sunov Star Office 5.2, prevajalnike za programske jezike C, C++, Java, Pearl, Python in tolmač za PHP. Programski opremi so dodane tudi podpora in strokovno svetovanje ter izobraževanje, cena v ZDA pa je 500 dolarjev.

    Objavljeno: 17.2.2002
  • Sunova prodaja (začasno) šepa

    Drugo četrtletje se je za Sun končalo z neto izgubo v višini 431 milijonov dolarjev. V enakem lanskem obdobju je Sun ustvaril 423 milijonov dolarjev neto zaslužka. V primerjavi z enakim lanskim četrtletjem je prodaja padla za 39 odstotkov na 3,11 milijarde dolarjev, kljub temu pa je bil ta rezultat boljši kot v letošnjem prvem četrtletju (2,83 milijarde). Vodstvo Suna je četrtletno izgubo pripisalo manjšim vlaganjem v tehnologijo in stroškom za prestrukturiranje v višini 511 milijonov dolarjev. Poslovni rezultati bi bili še slabši, če se ne bi dobro prodajala visokozmogljivi strežnik Fire 15000 in nizkozmogljivi strežnik Fire V880. Sun pričakuje dobičkonosne rezultate sredi leta 2002.

    Objavljeno: 17.2.2002
  • Novo partnerstvo Appla, Ericssona in Suna

    Podjetja Apple, Ericsson in Sun Microsystems so na konferenci QuickTime Live! oznanila novo zavezništvo, ki bo omrežnim operatorjem omogočalo oddajanje standardiziranih večpredstavnostnih vsebin za različne brezžične naprave, od prenosnih telefonov do ročnih računalnikov. Njihova rešitev je zasnovana na sprejetih standardih in vsebuje Applovo tehnologijo QuickTime za ustvarjanje in kodiranje večpredstavnostnih vsebin ter Sunovo skalabilno programsko in strojno opremo za razširjanje vsebin. Ericsson bo prispeval svoje zmogljivosti za dobavo potrebne infrastrukture in storitev za mobilne operaterje. Trojica podjetij je prepričana, da je za prodor nove tehnologije nujno sprejetje odprtih standardov, ki jih ta podjetja sama razvijajo. Omrežni operaterji bodo dobili priložnost za nov zaslužek s ponudbo visoko kvalitetnih večpredstavnostnih storitev, kot so filmski odlomki in novice na zahtevo.

    Objavljeno: 16.2.2002
  • Prihodnost biometrike le v bankah?

    Čeprav se v vedno večjih zahtevah po varnosti mnoga podjetja navdušujejo nad biometriko, so odzivi na konferenci Omnicard 2002, ki je potekala januarja v Berlinu pokazali, da je dejanska uporaba identifikacije z biometričnimi sredstvi še precej daleč v prihodnosti.

    Objavljeno: 16.2.2002
  • Palm spet prvi v Evropi

    Agresivne pocenitve, reorganizirana prodajna služba in izboljšan pregled nad zalogami so glavni razlog, da je Palm v zadnjem četrtletju 2001 ponovno osvojil prvo mesto med prodajalci osebnih ročnih računalnikov v Evropi, potem ko ga je v tretjem četrtletju prehitela Nokia s svojim Communicatorjem. Palm je v celotnem letu 2001 zabeležil 34-odstotni tržni delež (leta 2000 še 51 odstotkov), sledijo pa Compaq (17), Nokia (12) in HP (6). Med operacijskimi sistemi ima Palm še manjšo prednost, saj obvladuje 43 odstotkov trga (leta 2000 58 odstotkov), izdelki z Microsoftovim operacijskim sistemom pa že 31 odstotkov, kar je dvakrat več kot leto poprej. Še vedno je močan tudi tržni delež operacijskega sistema Symbian/Epoch s 23 odstotki. Sicer pa je trg osebnih digitalnih beležnic v zadnjem četrtletju 2001 padel za 30 odstotkov, v celotnem lanskem letu pa se je povečal za osem odstotkov, ugotavljajo v raziskovalni družbi IDC.

    Objavljeno: 16.2.2002
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji