Pri družbi Hitachi LG Data Storage so predstavili prvo enoto za zapisovanje vseh tipov optičnih nosilcev, torej CD-R/W, DVD-R/W, DVD+R/W in DVD-RAM. Tudi drugi proizvajalci zapisovalnikov so že predstavili enote, ki zmorejo zapisovati na nosilce DVD-R/-RW in DVD+R/+RW, Hitachi LG-jeva pa je prva, ki zmore zapisovati tudi na DVD-RAM.
Nova različica relacijske zbirke podatkov z odprto kodo MySQL 4 bo učinkovito delovala tudi na Intelovem 64 bitnem procesorju Itanium 2 v računalnikih z operacijskim sistemom Linux. Ta različica zbirke podatkov bo zmogla upravljati z zelo velikimi količinami podatkov pod velikimi obremenitvami. Med novostmi je začasni pomnilnik poizvedb, ki bo pohitril odzivnost in možnost indeksiranja besedil. Zaradi večje zmogljivosti bo zbirka podatkov uporabna tudi pri analizi in rudarjenju po podatkih.
Družba IBM pripravlja programsko orodje, ki naj bi omogočilo hitreje odpraviti napake v računalniških sistemih. Rešitev zbira podatke iz različnih strežnikov in drugih sistemov, jih razvršča v časovno zaporedje in na podlagi tega postavi diagnozo in samodejno odpravi napake. Doslej so sistemski administratorji veliko časa porabili že za enostavno razbiranje podatkov v različnih datotekah z beležkami (log datotekah), v katere posamezni programi zapisujejo vse svoje podatke o izvajanju.
Pri družbi Motorola so izdelali primerke pomnilniških vezij Flash RAM, ki shranjujejo podatke s pomočjo tanke plasti silicijevih kristalov. Proizvajalci teh pomnilnikov, ki jih uporabljamo v prenosnih telefonih in pomnilniških karticah, se že nekaj časa soočajo s tehnološkimi ovirami. Po mnenju predstavnikov družbe Motorola bi z novo tehnologijo lahko za polovico zmanjšali dimenzije, oziroma za dvakrat povečali kapaciteto. Pomnilniki Flash sicer lahko hranijo podatke do deset let, delujejo pa na način, da so vrata tranzistorjev, ki delujejo kot mikroskopsko majhna stikala, izolirana s tanko plastjo stekla (silicijevega dioksida).
Hewlett Packard se pripravlja na predstavitev novih modelov iz družine ročnih računalnikov Compaq iPaq. Najnovejši model bo imel najbrž oznako iPaq h2200, uvrščen pa bo nekako med najmanjši model iPaq h1910 in najzmogljivejši iPaq h5455. Tako kot doslej bo računalnik za družbo HP proizvajal tajvanski HTC, računalnik pa bo na voljo s procesorji Xscale s takti 200 in 400 MHz. Ob tem bo novi model imel 64 MB RAM, 32 MB ROM, vgrajeni pa bosta dve enoti za pomnilniške kartice - CompactFlash in SD Card. iPaq h2200 bo imel vgrajen vmesnik bluetooth, ni pa še znano, ali bo vgrajen tudi brezžični omrežni vmesnik Wi-Fi. Celota bo debela 16 milimetrov in tehtala 155 gramov, ob tem pa je zaslon enak kot doslej - ločljivost 240 x 320 pik in podpora za prikaz 64.000 barv. Računalnik še čaka na odobritev za prodajo v ZDA s strani službe FCC, zato še ni znano, kdaj bo v prodaji in koliko bo stal.
Podjetje Sybase je predstavilo novo različico razvojne orodja PowerBuilder, ki odslej podpira obe najpomembnejši platformi - J2EE in .NET. Med novostmi je tehnologija JavaServer Page Targets, ki omogoča razvoj in pripravo programov skladnih s tehnologijo JSP, pri čemer znaten del opravijo vgrajeni čarovniki za pripravo programov. Izboljšali so tudi orodja za izdelavo spletnih storitev, kjer zna PowerBuilder 9.0 zdaj samodejno zgraditi predmete potrebne za dostop do spletnih storitev na podlagi opisnih datotek WSDL (Web Services Description Language).
Informacijska tehnologija in telekomunikacijski sistemi se vse bolj povezujejo. Telefonski in računalniški sistemi naj bi v velikih podjetjih kmalu delovali pod okriljem skupnega omrežja, za to pa bo potrebno sprejeti protokol SIP (>>Session Initiation Protocol<<), ki je namenjen prenosu podatkov, zvoka, videa in sporočil. Pri družbi Microsoft tudi na tem področju pristavljajo svoj lonček, saj so že pred tedni predstavili strežniški program Greenwich. Program v omrežjih SIP zaenkrat omogoča le varno izmenjavo trenutnih sporočil, ostale najpogostejše oblike uporab (glasovna pošta, video konference in sodelovanje), pa bodo dodajali v prihodnjih različicah.
Pri Intelu razvijajo standarde, ki naj bi določali kako bodo delovali razmeroma poceni roboti za komecialno uporabo v tovarnah in na terenu. Proizvajalec procesorjev je že pred dvema letoma ustanovil Združenje za tehniko razvoja robotike (Robotics Engineering Taks Force), v katerega se je včlanilo že nekaj podjetij in organizacij, sedaj pa se trudijo osamosvojiti od podjetja.
V poročilu Ameriškega združenja proizvajalcev elektronike (AEA), ki združuje kakih tri tisoč tehnoloških podjetij, so zapisali, da je v zadnjih dveh letih v tehnološkem sektorju v ZDA ostalo brez dela desetina zaposlenih ali 560.000 delavcev. Tehnološki sektor je januarja 2001 zaposloval 5,7 milijona delavcev, decembra 2002 pa le še 5,1 milijona.
Švicarsko podjetje Eleborate Bytes, znano predvsem po programu za ustvarjanje identičnih kopij CD-jev, CloneCD je končno napovedalo težko pričakovano različico programa za kopiranje DVD-jev, CloneDVD. Končna različica brezplačnega programa naj bi bila na voljo maja.
Ameriški vladni organi in ministrstva lahko od začetka leta 2000 kupujejo le takšno opremo IT, ki ima pridobljen varnostni standard za informacijsko tehnologijo. Linux še nima tega standarda, zato si IBM, Oracle in drugi ponudniki Linuxa prizadevajo, da bi ga kar najhitreje pridobil. V nasprotnem primeru izdelki za Linux ne bi mogli konkurirati za sredstva v višini 27,7 milijarde dolarjev, kolikor jih bo ameriško obrambno ministrstvo v prihodnjih letih namenilo za opremo IT. Nekonkurenčnost Linuxa za potrebe obrambnega ministrstva bi lahko vplivala tudi na prihodnje proračune drugih vladnih agencij.
Razvijalec grafičnih procesorjev nVidia je podpisal pogodbo z IBM-om o proizvodnji grafičnih procesorjev. nVidia je doslej sodelovala zgolj s tajvanskim podjetjem Taiwan Semiconductor Manufacturing (TSMC), ki pa se ni bil sposoben dovolj hitro prilagajati hitremu tempu razvoja nVidiinih grafičnih procesorjev.
Japonski proizvajalec elektronike Sharp je predstavil prototip monitorja, ki omogoča prikaz prave 3D slike brez uporabe dodatnih očal ali kakšnih drugih pripomočkov. Monitor uporablja poseben zaslon LCD, ki razdeli sliko na dva dela in v vsako oko uporabnika projicira drugo sliko, kar omogoča tridimenzionalni videz. Uporabnik mora v monitor gledati naravnost in iz razdalje 40 do 50 cm.
Raziskava družbe Gartner med skoraj 700 uporabniki programov za upravljanje odnosov s strankami (CRM) je pokazala, da 42 odstotkov programskih licenc še ni nameščenih. Pri nekaterih podjetjih traja nameščanje programov tudi leto ali dve, glavni razlog za tako porazen rezultat pa je, da kupljene licence preprosto obtičijo v predalih. CRM je skupek orodij, ki pomagajo podjetjem k zmanjšanju stroškov in ohranjanju lojalnosti strank, saj združujejo prodajo, marketing in klicni center.
Proizvajalec diskov Segate je v ZDA pričel prodajati prve diske z novim vmesnikom Serial ATA (SATA), ki temelji na novi arhitekturi in omogoča večjo prepustnost podatkov. Tovrstni diski so že sicer nekaj časa na voljo v nekaterih specializiranih spletnih trgovinah, poleg Segatea, pa jih tudi Maxtor in Western Digital že od konca lanskega leta ponujata poslovnim strankam.
Pri Intelu napovedujejo, da bodo v svojem poslovnem četrtletju ustvarili od 6,6 do 6,8 milijard dolarjev prometa, kar je v skladu z njihovimi pričakovanji z začetka leta 2003. Prodaja računalniških procesorjev in čipov je bila nad pričakovanji, zato pa so doživeli negativno presenečenje zaradi slabe prodaje pomnilnikov Flash RAM za mobilne telefone in druge prenosne naprave. Res pa je, da je Intel na začetku prvega poslovnega trimesečja podražil pomnilnike Flash za 20 do 40 odstotkov, konkurenca (AMD in drugi) pa tega ni storila. Kupci so se posledično obrnili k cenejšim dobaviteljem, kar pa se bo po Intelovem mnenju spremenilo, ko bo na trgu ponovno večje povpraševanje po zmogljivejših ročnih računalnikih in mobilnih telefonih. Za slednje so najbolj primerni prav zmogljivi Intelovi čipi. Kljub boljši prodaji računalniških procesorjev in čipov pa pri Intelu še ne upajo napovedati konec krize na tem področju.
Japonska podružnica ponudnika dostopa do interneta in upravljavca najbolj slavnega portala Yahoo! je objavila, da bo čez nekaj mesecev svojim uporabnikom ponudila možnost brezplačnega prenašanja glasbe s spleta. Za vsako preneseno pesem bo Yahoo plačal japonski agenciji za avtorske pravice nek neimenovan znesek. Uporabnikom bo na voljo vsa glasba za katero skrbi japonska agencija za avtorske pravice JASRAC, gre pa za približno 1,1 milijona japonskih pesmi in 5 milijonov tujih.
Intel je predstavila dve novi različici procesorjev Celeron, ki pa so šele uvod v cel niz novosti, ki bodo sledile v aprilu in maju. Najhitrejši Celeroni, ki kot doslej slonijo na jedru procesorja Pentium 4, odslej delujejo s takti 2,3 in 2,4 GHz, stanejo pa 117 oziroma 127 dolarjev, seveda v večjih količinah. Intel je sočasno tudi spustil ceno dosedanjim modelom.
Po tem, ko so ob predstavitvi novih procesorjev Pentium M in kompletov Centrino svojo ponudbo prenosnikov prenovili domala vsi proizvajalci, se nekaj podobnega obeta tudi na področju tabličnih računalnikov. Korak je pravzaprav nekaj povsem naravnega in pričakovanega, saj so glavne odlike kompleta Centrino, kot sta nižja poraba energije in podpora za brezžične komunikacije, na področju tabličnih računalnikov morda še celo bolj zaželene.
Iz Microsofta so sporočili, da bodo na svojih letošnjih tehničnih srečanjih pričeli prikazovati prve delujoče različice varnostne tehnologije imenovane Osnova varnega računalništva naslednje generacije (Next-generation secure computing base - NGSCB), prej znane pod razvojnim imenom Palladium. Tehnologija sestoji iz programskega in strojnega dela, končnim kupcem pa naj bi bila po napovedih na voljo leta 2005 v naslednji različici operacijskega sistema Windows, ki trenutno nosi razvojno ime Longhorn.
Družba Micron, ki proizvaja pomnilniška vezja, je razglasila, da so pri njih za družbo Intel izdelali prve pomnilniški modul DIMM s pomnilniškimi vezji DDR RAM velikosti kar 4 GB. Modul DIMM ima za osnovo vezje DDR z zmogljivostjo 1Gb, delovno napetostjo 2,5V in hitrostjo takta 266 MHz, ki ga izdelujejo z 0,11-mikronskim tehnološkim procesom. Gre za standardni pomnilniški modul s 184 priključki tipov PC1600 in PC2100.
Microsoft je konec marca v proizvodnjo poslal kar nekaj ključnih in dolgo napovedovanih izdelkov, kar pomeni, da jih lahko čez mesec ali dva pričakujemo že v redni prodaji. Najpomembnejša med novostmi je nov strežniški operacijski sistem Windows Server 2003. Ta prinaša integrirano strežniško platformo, ki vključuje številne novosti na področju varnosti, zmogljivosti in razširljivosti. Svetovna premiera bo 24. aprila, v Sloveniji pa bo uradno predstavljen na NT konferenci 2003, ki bo v začetku maja v Portorožu.
Družba SuSE Linux je napovedala izid operacijskega sistema za strežnike SuSE Linux Enterprise Server 8, ki podpira družino 64-bitnih procesorjev Intel Itanium. Distribucija bo na voljo konec meseca v paketu štirih CD-jev, s priloženo dokumentacijo in enoletno tehnično pomočjo. Cena za posamezni strežnik bo od 1150 ameriških dolarjev dalje. Pri družbi SuSE napovedujejo, da bodo podpirali tudi nadaljnji razvoj procesorjev Itanium in tesno sodelovali z družbo Intel. Poleg tega bodo ustrezno podprli tudi druge 64-bitne operacijske sisteme - že konec aprila bo na voljo SuSE Linux Enterprise Server 8 za 64-bitni procesor AMD Opteron.
Po spletu so pričele krožiti govorice in podatki o novih Palmovih ročnih računalnikih. Če je verjeti neuradnim virom blizu podjetja, naj bi tako razmeroma kmalu dobili naslednike modelov Tungsten in Zire.
Tržne analize in podatki proizvajalcev kažejo na to, da bo prodaja brezžičnih omrežnih izdelkov IEEE 802.11 letos najbrž presegla pričakovanja. Medtem, ko je podjetje IC Insights pred časom napovedalo okoli 50% letno rast za obdobje med leti 2002 in 2006, bo kot kaže letos skok v proizvodnji osnovnih gradnikov - sistemskih naborov bližje višini 80%. Skupno naj bi proizvajalci naredili okoli 35 milijonov vezij za brezžične omrežne naprave, kar je tudi posledica uvedbe novih in hitrejših standardov za prenos podatkov, predvsem novih rešitev za višjo varnost brezžičnih komunikacij.
Še neimenovan heker je uspešno naložil Linux na Microsoftov igralnik Xbox brez uporabe posebnih vezij. Organizatorji projekta Xbox-Linux so potrdili njegov uspeh in kot kaže bo dobil glavno nagrado, 100 tisoč ameriških dolarjev, ki jih je ponudil Michael Robertson, lastnik in direktor podjetja Lindows.com.
Kot vse kaže, se je Sun odločil opustiti načrte za izdelavo lastne distribucije Linuxa, ki bo ključni element za proizvajalčev vstop na področje osebnih računalnikov. Sun je pred nekaj meseci namreč napovedal, da bo še letos začel s prodajo svojih osebnih računalnikov, ki bodo zasnovani na arhitekturi x86 (najbrž AMD), uporabljali pa bodo Linux.
Microsoft je objavil dodatek za operacijski sistem Windows XP, ki ima kot glavni cilj povečati varnost v brezžičnih omrežnih povezavah 802.11 (Wi-Fi). Dodatek prinaša podporo za varnostni protokol WPA (Wi-Fi Protected Access), ki nadomešča in dopolnjuje dosedanji WEP (Wired Equivalent Privacy). WEP se je namreč izkazal za ranljivega, saj lahko šifiranje podatkov WEP razbijemo že z nekoliko bolj zmogljivim računalnikom in ustreznim programom.
V zadnjem letu se je zmogljivost ročnih računalnikov precej povečala, saj so zdaj opremljeni z brezžičnimi vmesniki bluetooth in Wi-Fi, barvnimi zasloni, digitalnimi kamerami in drugimi dodatki. Hkrati s tem pa se je povečala potreba po večjih računskih in pomnilniških zmogljivostih. Pri družbi Intel so predstavili tri nove procesorje, izdelane s pomočjo tehnologije Intel XScale, ki zagotavlja večje zmogljivosti ter manjšo porabo energije.
Nemško podjetje SoftMaker je predstavilo razvojno različico urejevalnika besedil TextMaker za Linux, ki je po videzu in delovanju zelo podoben Microsoftovemu Wordu. Končna različica bo na voljo junija za ceno 50 evrov, do takrat pa lahko uporabniki brezplačno preizkušajo razvojno različico. TextMaker omogoča odpiranje in urejanje besedila v zapisih Microsoft Word, obogateno besedilo RTF in hiperdokumentov HTML, pri čemer ne zahteva pretvorbe zapisov in zato naj ne bi spreminjal videza in vsebine. Za uporabo zahteva zgolj operacijski sistem Linux s knjižnico GNU C in katerikoli grafični uporabniški vmesnik z X Windows. Uporabniški vmesnik TextMakerja je na voljo v angleščini in nemščini, pregledovalnik črkovanja pa podpira večje evropske jezike, za zdaj brez slovenščine.
