Težavne razmere na tržišču so podjetje 3Com prisilile, da je naredil nekaj pomembnih poslovnih potez, s katerimi se namerava osredotočiti predvsem na izdelke za poslovno rabo. Tako so nedavno najavili, da se umikajo iz tržišča kabelskih in DSL modemov za končne uporabnike, kmalu za tem pa so najavili niz novih omrežnih izdelkov za mala in srednje velika podjetja.
Ameriško računalniško podjetje IBM je po najnovejših meritvah zmogljivosti superračunalnikov, katerih rezultate so objavili na konferenci o superračunalnikih v nemškem Manheimu, zasedel prvo mesto s superračunalnikom ASCI White, ki deluje v laboratoriju Lawrence Livermore National Laboratory v Kaliforniji in ga uporabljajo za raziskave jedrskega orožja. IBM-ovi giganti so zasedli kar šest mest med prvimi desetimi, vključno s prvim, drugim in četrtim, v konkurenci petstotih superračunalnikov. Tretje mesto je pripadlo Intelovemu superračunalniku ASCI Red, peto pa Hitachijevemu SR8000/MMP. Za meritve sposobnosti superračunalnikov so uporabili tako imenovani Linpackov test.
Podjetje Compaq bo najbrž že kmalu prehitelo Palm pri prodaji ročnih računalnikov. Po pričakovanjih bo iztržek od prodaje njihovega iPaqa znašal v zadnjem obračunskem četrtletju 200 milijonov dolarjev, Palmov iztržek za Palm pa ocenjujejo na 130 do 135 milijonov dolarjev. Tretje mesto v tem segmentu zaseda Handspring s prometom med 60 in 65 milijoni dolarjev. Trgovci sicer še vedno prodajo več Palmov kot iPaqov, vendar imajo slednji višjo ceno. Poleg tega so iPaqovi ročni računalniki z Microsoftovim Windows CE, zaradi nekoliko boljših lastnosti pri brezžičnem komuniciranju vse bolj priljubljeni med poslovneži. Raziskovalci pri podjetju za tržne raziskave Dataquest ugotavljajo, da je Palm začel izgubljati, ko se je ločil od podjetja 3Com, obenem pa ni vlagal v izboljšave, kar je izkoristil Microsoft z novo različico programskega paketa Windows CE 3.0
Skupina proizvajalcev omrežne opreme, med katerimi so tudi družbe 3Com, Cisco, Alcatel in BellSouth je ustanovila posebno delovno komisijo imenovano Metro Ethernet Forum (MEF) v okviru katere naj bi poskrbeli za pospešitev implementacije omrežne tehnologije Ethernet v mestnih omrežjih (MAN) in prek optičnih povezav. S tem naj bi protokol, ki je bil doslej uporabljen predvsem v krajevnih omrežjih LAN uporabili tudi v omrežjih sšiših razsežnosti in večjih zmogljivosti, vendar s nižjo ceno in lažjo združljivostjo kot pri drugih konkurenčnih tehnologijah. MEF ne želi postavljati standardov, temve tvorno prispevati k zagotavljanju združljivosti med izdelki različnih proizvajalcev.
Delničarji družbe Informix so junija tudi uradno potrdili dogovor s podjetjem IBM, ki je za milijardo dolarjev v gotovini odkupil družbo oziroma njen oddelek za podatkovne strežnike. Prostanek družbe se je na sestanku zdaj tudi uradno preimenoval v družbo Ascential Software, razvijal pa bo programe, ki ni bil prodan družbi IBM. IBM je z nakupom dobil čez 100.000 uporabnikov podatkovnih strežnikov Informix, med katerimi so Verizon Communications, Deutsche Telekom, Sears, Sabre in druga velika podjetja.
Vodilna podjetja na področju skladiščenja podatkov, Brocade, Compaq, EMC Corporation, Hitachi Data Systems, IBM in McDATA, so naznanila vrsto iniciativ, z namenom izboljšati sodelovanje med ponudniki izdelkov za skladiščenje podatkov. Cilj je soobstoj skladiščnih sistemov različnih proizvajalcev v istem pomnilniškem omrežju SAN. Na osnovi sodelovanja med šestimi podjetji, je združenje SNIA (Storage Network Industry Association) naznanilo nov forum za odprte SAN rešitve. Prednosti tega vključujejo večjo fleksibilnost za SAN infrastrukture, nižje stroške iz združenih SAN otokov, večjo investicijsko zaščito in maksimalno vrednost tehnologije SAN omrežij.
Podjetje SAP je po evropski konferenci v Lizboni priredilo podoben dogodek tudi za ameriške uporabnike v Orlandu. Toda tu je bilo mogoče videti kar nekaj novosti in nova zavezništva s pomembnimi partnerji. Vodstvo podjetja je še enkrat poudarilo, da so za SAP poslovne dveri ena ključnih dejavnosti za prihodnost. Poleg spletnih dveri za uporabnike znotraj podjetij in spletnih tržnic pa ostajajo še naprej pomembni sistemi za upravljanje s kupci (CRM), dobavitelji (SCM) ter proizvodni sistemi (PLM).
IBM je predstavil nove izdelke omrežno povezanih pomnilniških sistemov NAS, ki predstavljajo drugo fazo proizvajalčeve strategije na tem področju. Prva novost je sistem TotalStorage NAS 200, namenjen malim podjetjem. Celota se nahaja v ohišju oblike stolpa, v omrežje pa omogoča priključiti tja do 216 GB pomnilniškega prostora. Cene so skupini kupcem primerne, saj se v ZDA pričnejo že pri 14.00 dolarjih. TotalStorage NAS 200 je na voljo tudi v različici za vgradnjo, kjer nudi večjo modularnost, pa tudi zmogljivost z dvema vgrajenima procesorjema, ki zagotavljati nadgradljivost do 1,74 GB. Cene se pričnejo pri 36.000 dolarjih. Za tiste, ki poleg pomnilniškega prostora potrebujejo tudi zagotovilo za neprekinjeno delovanje IBM nudi sistem TotalStorage NAS 300, i vsebuje dvojni nadzorni modul, namenjen pa je sredje velikim podjetjem. Nadgradljiv je do skupne zmogljivosti 3,24 GB, za sistem s 360 GB prostora pa je treba odšteti 115.000 dolarjev.
Praktično sočasno, ko je Oracle predstavljal svoj novi podatkovni strežnik Oracle 9i, so pri družbi IBM objavili tudi novo različico svojega strežnika DB2. Nov strežnik DB2 Universal Database 7.2 prinaša orodja za samodejno upravljanje, poslovne analize OLAP s podporo v samem jedru in tesnejšo integracijo s programskim strežnikom WebSphere Application Server. Večina novosti je torej usmerjenih k boljši povezavi podatkovnega strežnika v poslovno okolje. Podprti so tudi nekateri novi protokoli, kot sta SOAP in UDDI.
V Mariboru se je sredi junija potekalo srečanje Projektni forum 2001, ki ga je organiziralo Slovensko združenje za projektni management v sodelovanju s Cankarjevim domom in podjetjem Infos. Predavanja, predstavitve in diskusije, ki so potekale na temo >>Projektni management v Novi ekonomiji<< so pokazale, da je bila izbrana tema več kot aktualna za čas in okolje v katerem živimo. Delo foruma je potekalo v okviru štirih tematskih sklopov, ki so segala od teoretičnih predavanj do predstavitev praktičnih primerov.
Skoraj natanko leto dni za odločitvijo sodnika Thomasa Penfielda Jacksona, da se mora Microsoft zaradi monopolnega delovanja razdeliti na dva dela, je ameriško zvezno prizivno sodišče razveljavilo to razsodbo in tožbo vrnilo na prvostopenjsko sodišče. Sočasno pa so potrdili predhodno ugotovitev, da je Microsoft uporabljal monopolne metode pri svojem poslovanju.
Fujistu Siemens Computers je med prvimi proizvajalci, ki so napovedali izdelke z novimi 64-bitnimi procesorji Itanium. Poleg delovne postaje Celsius 880, ki premore podpor za dva procesorja Itanium je brez dvoma najbolj zanimiv novi vgradni strežnik Primergy N4000, ki ga lahko opremimo s tja do štirimi procesorji Itanium s takti 733 oziroma 800 MHz in do 4 MB velikimi drugonivojskimi predpomnilniki. Poleg novih procesorjev je strežnik lahko opremljen s tja do 64 GB velikim pomnilnikom SDRAM, vsebuje pa štiri PCI mostove, ki omogočajo vgradnjo do 10 kartic PC s 64-bitnim vmesnikom (8 x s taktom 66 MHz in 2 x s taktom 33 MHz). Za pomnilniške enote skrbi dvokanalni krmilnik Ultra160SCSI, v osnovnem ohišju pa je prostora za dva diska velikosti 36 GB. Za nadaljnje razširitve so na voljo krmilniki RAID, ki dostopajo do diskovnih podsistemov v ločenih ohišjih. Vse skupaj napajajo štirje redundantni napajalniki, vsak z močjo 800 W. Primergy N4000 je namenjen zahtevnejšim strežniškim nalogam, kot so strežba podatkovnih zbirk, spletna strežba in analitične (OLAP) poizvedbe. Nov strežnik bo v prodaji v začetku avgusta.
Po nekaterih poskusih posameznih letalskih družb je kot kaže prišel čas za dokončno uveljavitev dostopa do interneta med letalskimi poleti. Največja svetovna letalska družba Boeing je tako napovedala, da bo do konca leta opremila 1.500 letal družb American Airlines, United Airlines in Delta Air z dostopom do interneta. Novi satelitski servis, ki ga bo Boeing nudil s pomočjo partnerjev Loral in General Electric bo na začetku na voljo na ozemlju ZDA in na poletih čez Atlantik, nekoliko kasneje pa tudi čez Pacifik. Servis z imenom Connexion by Boeing bo na letalom omogočal dostop do interneta s skupno zmogljivostjo do 20 Mb/s v smeri od satelita proti letalu in 1 do 1,5 Mb/s v obratni smeri. Najmanjša zagotovljena hitrost za posamezne uporabnike bo 56 kb/s. Znane so tudi cene, ki bodo na začetku znašale 20 dolarjev na uro uporabe z načrti, da se cena kasneje zniža do 10 dolarjev na uro.
Po napovedi pred nekaj meseci so pri družbi Oracle junija tudi uradno predstavili novo različico svojega poglavitnega izdelka, podatkovnega strežnika Oracle 9i. Nova različica premore čez 400 novosti, med katerimi so izboljšana podpora za stopnjevano razširljivost (scalability) in razpoložljivost (availability). Obenem so pri Oraclu osvežili cenovni model, ki je zdaj še bolj konkurenčen poglavitnim tekmecem. Cene so zdaj nižje in poenotene. Za različico Oracle 9i Standard Edition je treba odšteti 15.000 dolarjev za procesor (ne glede na tip), za Enterprise Edition pa 40.000 dolarjev na procesor, s čimer so cenejši kot doslej, predvsem pa glede na tekmece. Na voljo so tudi trije dodatki, Oracle 9i Real Application Cluster, Oracle 9i OLAP in Oracle 9i Data Mining, katerih cena je enotna in sicer 20.000 dolarjev na procesor za vsakega.
Tranzistor je širok 70 do 80 atomov, tanek pa le tri atome. Zaradi majhnih dimenzij nudi tudi visoko hitrost, kjer se njegovo stanje lahko spreminja do 1,5-bilijonkrat na sekundo. Intelovi razvojniki so z novim tranzistorjem dokazali, da so do konca desetletja sposobni izdelati čip z eno milijardo tranzistorjev in taktom 20 GHz. Trenutno je najhitrejši Intelov procesor Pentium 4 z 42 milijoni tranzistorjev in taktom 1,7 GHz. Do takrat prihoda napovedanega vezja pa se bodo morali Intelovi razvojni inženirji spopasti še z nekaterimi ovirami. Zaradi visokega števila tranzistorjev močno narašča temperatura vezij, pa tudi povezave med tranzistorji bo treba izboljšati, zato bo treba razviti še niz novih tehnoloških postopkov in tehnologij izdelave.
Medtem ko je v začetne razvojne različice operacijskega sistema Windows XP Microsoft vgradil kodirnik MP3,vse kaže, da končna različica sistema tega ne bo vsebovala, Microsoft pa stavi predvsem na svoj zapis WMA. Bojda zato, ker MP3 kodirnik ni zmogel take kakovosti kot WMP, toda opazovalci menijo da so se s tem izognili podpori tekmecem, pa tudi morebitnim legalnim težavam. Kljub temu bo novi predvajalnik Windows Media Player narejen tako, da bo omogočal uporabo dodatnih kodirnikov drugih proizvajalcev. Poteza spominja na tisto iz boja brskalnikov (Internet Explorere proti Netscape Navigatorju), Microsoft pa je tako na dobri poti, da si odreže najdebelejšo pogačo tudi na področju digitalne glasbe, saj velika večina kupcev ne bo iskala novega kodirnika, če ga bo dobila avtomatsko z Windowsi XP.
Adaptec je predstavil dva nova krmilnika RAID s podporo za vmesnike in diske ATA/100, namenjena manj zahtevnim strežnikom. Zmogljivejši model z oznako 2400A s 4 IDE kanali je zgrajen okoli Intelovega čipa i960RS/100 podpira postavitev polja z največ štirimi diski RAID 0, 1 in tudi 5, kar je redkost pri krmilnikih ATA RAID. Kupec dobi zraven program za delo z diskovnimi polji, Adaptec Storage Manager Pro, Poleg Microsoftovih operacijskih sistemov so podprti tudi Linux, NetWare, Free BSD, SCO Unix, priporočena cena pa je 350$.
Podjetje Iomega se podaja tudi na področje zmogljivejših pomnilniških sistemov. Predstavili so svoje prve pomnilniške strežnike DataSafe NAS z zmogljivostjo 160GB in 320GB. Strežnika sta združljiva z okoljem Windows 2000, ponujata različne omrežne povezave in zanesljivost hranjenja podatkov z implementacijo sistema RAID 5. Zmogljivejši strežniki so ob doplačilu opremljeni še s programsko opremo Iomega QuickSync 3 za avtomatsko shranjevanje podatkov, stanejo pa pet tisoč dolarjev. Oba strežnika je mogoče nadzorovati preko spletnega vmesnika.
Seagate je začel s prodajo nove družine trdih diskov U Series, ki se lahko pohvali z rekordno gostoto zapisa - ta sedaj znaša kar 40 GB na ploščo oziroma 32,6 Gb na kvadratni palec. To jim je uspelo le z izboljšavami v proizvodnem procesu, ne pa s kakimi novimi (dragimi) tehnologijami, kakršna je npr. IBMov sistem Pixie dust. Ostale značilnosti diskov so bolj vsakdanje: vmesnik ATA 100, hitrost vrtenja 5400 obratov na minuto, dostopni čas 8,9 ms, predpomnilnik velikosti 2 MB in notranja hitrost prenosa podatkov do 54,4 MB/s. Uporabljene so tehnologije za znižanje glasnosti, na voljo pa so tudi posebno tihi diski z oznako CE za uporabo v zabavni elektroniki (npr. igralne konzole, digitalni videorekorderji itd).
Podjetje DataPlay je pridobilo 55 milijonov dolarjev za nadaljnji razvoj novih sistemov hranjenja za predvajalnike digitalne glasbe in druge naprave. DataPlay razvija optično tehnologijo, ki nudi prostor za 500 MB podatkov na nosilec velikosti vžigalične škatlice. DataPlayeve nosilce omenjajo kot nadomestilo za kartice s pomnilnikom Flash RAM, ki jih uporabljajo v današnjih prenosnih napravah. Novi nosilci bodo stali od pet do deset dolarjev, na voljo pa bodo v zadnji četrtini letošnjega leta.
Podjetji 3Com in Hewlett-Packard sta se dogovorili za vgradnjo brezžičnega vmesnika Bluetooth v HP-jeve prenosnike Omnibook in Pavilion. Kartica je združljiva tudi z bodočim tiskalnikom HP Deskjet 995c, ki bo prvi brizgalni tiskalnik z vgrajenim standardom Bluetooth. Oba nova modela prenosnikov bosta omogočala brezžično prenašanje elektronske pošte preko mobilnih telefonov, usklajevanje z osebno digitalno beležnico, pošiljanje datotek in tiskanje s pomočjo modela Deskjet 995c, ki bo lahko oddaljen do deset metrov od računalnika.
Kanadski ATI je svoji ponudbi grafičnih ter video kartic dodal še novo, proizvajalčevo prvo digitalno video kartico DV Wonder. Kartica s podporo za vodilo PCI ter tremi FireWire vtičnicami omogoča enostavno priključitev digitalnih kamkorderjev in drugih FireWire naprav ter prenos in obdelavo posnetkov s priloženim programom Ulead VideoStudiom 5.0. Cena, le 49 dolarjev, bo verjetno marsikoga prepričala v nakup DV Wonderja, še posebej ker ga lahko uporabljamo tudi kot samostojno napravo, ne le v kombinaciji z ATI-jevimi grafičnimi (video) karticami.
Konec junija je Compaq presenetil javnost z novico, da namerava v nekaj letih opustiti strežniške izdelke z lastnimi procesorji Alpha in namesto tega odločno podpreti Intelove procesorje Itanium in njegove naslednike. Compaq je zaradi tega sklenil strateško pogodbo z družbo Intel, po kateri bo slednji prevzel tehnologijo, razvojna orodja in celo osebje, povezane s tehnologijo Alpha.
Podjetje AMD si želi do konca leta 2001 doseči 30-odstotni delež na trgu mikroprocesorjev. Pri doseganju tega deleža naj bi največ pripomogla prodaja procesorja Athlon 4, tržni delež pa si prizadevajo povečati tudi na področju cenejših delovnih postaj in strežnikov. Zaenkrat vgrajuje procesorje Athlon v svoje strežnike le NEC, AMD pa si želi z novimi procesorji Athlon MP pritegniti tudi pomembnejše proizvajalce (zlasti družbo IBM), kjer prevladuje Intelov procesor Pentium III Xeon. Intel seveda ne čaka križem rok, ampak znižuje cene in uspešno lobira pri največjih proizvajalcih, saj so želi na vsak način zadržati 80-odstotni svetovni tržni delež pri prodaji mikroprocesorjev.
Po podatkih raziskovalne družbe Nielsen/NetRatings ima dostop do interneta 429 milijonov ljudi po vsem svetu. ZDA in Kanada dosegata 41-odstotni delež, Evropa, Bližnji Vzhod in Afrika 27%, azijsko-pacifiška regija 20% Latinska Amerika pa štiri odstotke. V Evropi prevladujeta Nemčija in Velika Britanija, ki skupaj z Italijo in Francijo predstavljata dve tretjini gospodinjstev z dostopom do interneta. Raziskava je še pokazala, da ima dostop do interneta od doma vsako četrto evropsko, vsako tretje azijsko-pacifiško in skoraj vsako drugo ameriško gospodinjstvo.
Rambus se očitno ne da. Na konferenci na Japonskem so predstavili načrte za prihodnost, od katerih najbolj izstopa napovedano štirikratno povečanje zmogljivosti njihovega pomnilnika (RDRAM) do leta 2005. Vse to naj bi omogičili z zelo majhnimi spremembami trenutno uporabljanih matičnih plošč s podporo za RDRAM.
USB 2.0 je končno tu. Po dolgem čakanju na nadgradnjo zelo razširjenega vmesnika USB 1.1 so se proizvajalci le zganili in uporabnike osrečili s prvimi krmilniki USB 2.0. Eden teh je tudi Adaptec, ki je začel prodajati svoj koncentrator USB2connect 5100, ki ima 6 priključnih mest (5 zunanjih in eno notranje). Priložen je še potreben kabel za hitre povezave, cena pa znaša 100 dolarjev.
Naslednja stopnja v razvoju enot za optične nosilce je kot kaže združevanje funkcij dosedanjih zapisovalnikov CD-R in CD-RW z enotami DVD. Po Toshibi in nekaterih drugih proizvajalcih je tovrstno enoto predstavil tudi Hewlett Packard. Model 9900ci je enota z vmesnikom IDE, ki omogoča zapisovanje na nosilce CD-R z 12-kratno hitrostjo, na nosilce CD-RW z 10-kratno, podatke CD-ROM prebira z 32-kratno in DVD-ROM z 8-kratno hitrostjo. Enota vsebuje 2 MB velik medpomnilnik za izravnavo podatkov, še bolj pomembna pa je vključena podpora za sistem preprečevanja napak BurnProof.
Ameriško-belgijsko podjetje Lernout & Hauspie Speech Products, ki trži kar dva programa za prepoznavo govora, lastnega Voice Xpress in Dragon Naturally Speaking, ki ga je prevzelo s podjetjem Dragon Systems, se je odločilo, da bo oba izdelka združilo. Vest o združitvi obeh programov, ki bo osnovan na Dragon Naturally Speaking in bo obdržal tudi to ime, prihaja v času, ko se podjetje ubada z velikimi finančnimi težavami. Decembra so zaprosili za zaščito pred bankrotom in sedaj odprodajajo večino svojih izdelkov. Programi za prepoznavo govora ostajajo njihov primaren izdelek in zato se trudijo narediti en dober program namesto dveh povprečnih.
Podjetje Micrografx je predstavilo novo različico risarskega programa Designer, ki ga cenijo tako oblikovalci, kot tehniki. Risarski program ima tako orodja, ki so učinkovita tako pri izdelavi spletne grafike, kot tudi tehničnih načrtih. Za slednje skrbi čez 55 fitrov za uvoz datotek iz znanih tehničnih paketov, med katerimi tudi vseh načrtov znanega paketa AutoCAD. Na drugi strani nova različica vsebuje precej boljšo podporo za elektronske dokumente Adobe Acrobat PDF in spletni zapis Macromedia Flash (SWF). Tako kot doslej novi Designer 9 vključuje v paketu tudi slikarski program Picture Publisher 9, ki omogoča ustvarjalno izdelavo in profesionalno dodelavo rastrskih slik. Nova različica vsebuje bolj učinkovita orodja za prenos fotografij iz digitalnih fotoaparatov in niz drugih novosti. Paket podpira okolje Windows.
