V četrtek je dobri dve uri internetni promet z evropskih mobilnih omrežij tekel čez kitajskega operaterja China Telecom, četudi ni bil namenjen na Kitajsko. Incident, kakršnih smo v zadnjih letih videli že precej, se je zgodil, ker je China Telecom nepravilno začel oznanjati, da predstavlja najkrajšo pot do 368 milijonov IP-naslovov na več kot 70.000 poteh (routes).
Evropska vesoljska agencija ESA je napovedala komercialne lete v vesolje.
Po Evropi se za tako imenovani digitalni davek zavzemajo tudi v skupini dvajsetih največjih svetovnih gospodarstev G20.
Microsoft je na predvečer otvoritve konference E3, ki vsako leto združuje ponudnike in ljubitelje računalniških iger, predstavil svoje nove načrte na področji storitev in izdelkov na področju iger.
S septembrom začne velja evropska direktiva o plačilnih storitvah PSD2, ki med drugim določa pravila za odprto bančništvo. Direktiva, ki je bila sprejeta v začetku leta 2018, določa, da morajo banke omogočiti varen dostop do podatkov o finančnih storitvah tudi tretjim akreditiranim proizvajalcem programske opreme za osebno bančništvo.
Pritisk na kitajskega velikana Huawei, ki so mu po ukazu ameriške vlade sodelovanje odrekla številna ameriška (pa tudi zahodnoevropska) podjetja, se nadaljuje. Po tem, ko so pogodbe o uporabi licenc odpovedali Google, Intel, Arm ter drugi ključni dobavitelji, je Facebook zdaj sporočil, da Huawei na svoje nove telefone ne bo smel prednameščati odjemalcev za najbolj priljubljena družabna omrežja, kot so Facebook, Instagram in WhatsApp.
Med številnimi novostmi, ki jih je Apple predstavil na konferenci WWDC, je tudi inovacija vgrajena v operacijski sistem iOS 13, ki utegne biti še kako koristna, če smo izgubili Applovo napravo ali pa je bila ukradena.
Google je v okviru sejma E3, ki je posvečen ljubiteljem računalniških iger, predstavil podrobnosti o svojem prihajajočem oblačnem servisu za pretočno igranje iger Stadia, ki so ga prvič najavili v marcu.
Lenovo je na domači novinarski konferenci predstavil nekaj prihajajočih prenosnikov, zraven pa so se dotaknili tudi poslovnih rezultatov.
Britansko podjetje Sophos, eden največjih ponudnikov varnostne tehnologije, je v sporočilu svojim partnerjem včeraj sporočilo odločitev, da prekinjajo vsakršno sodelovanje s Huaweiem. S tem se pridružujejo ameriškim sankcijam proti temu podjetju, ki se jih začenjajo držati tudi neameriška podjetja.
Veriženje blokov (blockchain) je ena najbolj vročih tehnologij ta hip, čeprav mnogi opozarjajo, da so pričakovanja prevelika in gre za tu za tipičen proces trenutnega navdušenja, ki mu bo skoraj zagotovo sledilo obdobje streznitve.
Novi procesorji, kot je AMD Ryzen z arhitekturo Zen 2, prinašajo med drugim podporo za hitrejše sistemsko razširitveno vodilo PCIe 4.0. Ta pa odpira pot k precej zmogljivejšim pomnilniškim enotam SSD, kot smo bili doslej vajeni.
Google se je v svojo navigacijo očitno odločil prenesti vse ključne prednosti, zaradi katerih je pred leti kupil izraelskega ponudnika navigacije Waze.
Sodeč po curljanju informacij blizu podjetja Microsoft, ta razvija nov strojni izdelek iz družine računalnikov Surface, ki bo imel dva zaslona. Izdelek naj bi pred dnevi že pokazali širšemu krogu zaposlenih v družbi, kar bi lahko pomenilo, da je prototip že blizu končne faze razvoja in bi lahko bil predstavljen še v letošnjem letu.
Ruske oblasti so začele izvajati nov krog ukrepov, s katerimi hočejo imeti večji nadzor nad spletnimi storitvami in dostopom do interneta v celoti. Nova žrtev ukrepov je ameriški portal za zmenke Tinder, od katerega želijo dobiti sporočila in slike ruskih uporabnikov servisa. Tinder se seveda ne strinja in nastal je spor, zaradi katerega utegne Rusija blokirati uporabo te tudi v Rusiji priljubljene storitve.
Apple je na konferenci WWDC poleg operacijskih sistemov iOS 13 in iPadOS predstavil tudi nove različice operacijskih sistemov za pametne ure Apple Watch, večpredstavni predvajalnike Apple TV in osebne računalnike Mac. Obenem so predstavili novi osebni računalnik Mac Pro in ob njem prvi zaslon ločljivosti 6K.
Apple je na konferenci WWDC predstavil glavne novosti za leto 2019, predvsem na področju operacijskih sistemov in programske opreme, nekaj novosti pa je vendarle tudi pri strojni opremi.
Proizvajalci telefonov se še naprej trudijo najti rešitev, da bi periferijo skrili iz površine namenjene zaslonu. Če so nekateri proizvajalci začeli uspešno vgrajevati ultrazvočna tipala za preverjanje prstnih odtisov pod sam zaslon, pa je odprtina za fotografsko tipalo še vedno težava, ki nima idealne rešitve. Zareze v zaslonih za tipala in podaljški, ki izskočijo iz zaslona, se zdijo bolj začasna premostitev kot dolgotrajna rešitev.
Spletne storitve družbe Google so v noči med 2. in 3. junijem doživele večji izpad delovanja, ki so ga začutili zlasti uporabnik v ZDA, o motnjah v delovanju pa poročajo tudi nekateri uporabniki v Evropi. Težave so prizadele zlasti spletne storitve YouTube. Gmail, Nest in Snapchat, vendar podatki na Googlovi spletni strani za prikaz statusa delovanja servisov kažejo na to, da je bila prizadeta večina spletnih storitev družbe Google.
Po pisanju ameriškega časopisa Washington Post se ameriška vlada pripravlja na nove preiskave domnevno monopolnega ravnanja internetnih podjetij Google in Amazon. Namig prihaja iz dogovora med ameriškim pravosodnim ministrstvom (DOJ) in zvezno trgovinsko agencijo (FTC), kjer sta si vladni organizaciji razdelili naloge za nadzor obeh podjetij. V preteklosti so tovrstni dogovori že obstajali in so običajno predstavljali pripravo na formalne preiskave.
Kvantni računalniki bodo lahko nekatere izračune opravljali bistveno hitreje od klasičnih, med katere sodi tudi faktorizacija (iskanje deliteljev) velikih števil. Da je kvantni računalnik sposobnejši od klasičnega, mora za problem obstajati kvantni algoritem, kar je za faktorizacijo Shorov algoritem. To pa predstavlja težavo za današnje standardno šifriranje, ki temelji na težavnosti faktorizacije.
Google je že januarja napovedal, da bo spremenil Chromov programski vmesnik API za dodatke (extension) in to tako, da bodo dodatki vhodni promet lahko le spremljali, ne pa tudi spreminjali. Uradno naj bi to uporabnikom zagotovilo večjo varnost. Takrat so odgovorni sporočili, da gre le za predlog, ki ga bodo dali v debato širši skupnosti.
Kitajska kot kaže ne bo mirno prenašala ZDA, ki je zaradi »varnostnih razlogov« na spisek podjetij, s katerimi ameriška podjetja ne smejo trgovati, dodalo telekomunikacijskega velikana Huawei.
Japonsko zagonsko podjetje Vaak je razvilo programsko opremo, ki s strojnim učenjem na podlagi opazovanja vedenja strank predvideva, kdo bo v trgovinah poizkušal kaj izmakniti. Program VaakEye je v treningu pregledal več kot 100.000 nadzornih posnetkov, iz katerih se je naučil, kako se vedejo, kakšne obrazne grimase imajo in kako postopajo ljudje, ki v trgovinah kradejo.
Microsoft je že z Windows 8 predstavil idejo aplikacij Windows, ki bi jih razvijalci napisali le enkrat, nato pa bi brez sprememb tekle tako na osebnih računalnikih kot tudi na telefonih, tablicah in celo na igralnem Xboxu in očalih Hololens. Ideja se je imenovala Universal Windows Platform (UWP). Žal se ni nikoli zares prijela, Microsoftovi telefoni so umrli, sedaj pa je de facto umrl tudi UWP.
Google v svojo priljubljeno, četudi še vedno dokaj omejeno, aplikacijo Zemljevidi dodaja prikaz cestnih radarjev in možnost prijave nesreče/radarja/zastoja. Kar so si izposodili iz izraelske aplikacije Waze, ki so jo kupili pred časom.
Ko je Google zaradi ameriškega predsedniškega ukaza odpovedal sodelovanje Huaweiu, drugemu največjemu proizvajalcu telefonov na svetu (trenutno na to velja 90-dnevni moratorij), se je ta odzval z »novico«, da bo pač naredil svoj operacijski sistem.
47 podjetij, med katerimi so tudi Google, Apple in WhatsUp, je podpisalo javni poziv britanski tajni službi GCHQ (Government Communications Headquarters), v katerem jih pozivajo naj opustijo ideje za t.i. »senčni protokol« (ghost protocol), s katerim bi lahko prisluškovali šifriranim pogovorom.
Intel poznamo kot procesorskega giganta, toda množica ljudi v podjetju se v resnici od nekaj ukvarja tudi z razvojem novih idej, kako naj bi izgledali računalniki in prenosniki prihodnosti. Projekt Honeycomb Glacier izgleda res futuristično.
Poldrugo leto je minilo od odkritja ranljivost Spectre v Intelovih procesorjih, ki je do danes postala nujni nebodigatreba. Gre za celo skupino sorodnih ranljivosti, katerih srž je v špekulativnem izvajanju ukazov. To pomeni, da procesor začne izvajati nekatere ukaze že vnaprej, ko ima proste dele cevovoda, četudi še sploh ni jasno, ali se bodo ukazi izvedli glede na predhodno kodo. V praksi to prinaša pohitritve, saj se v najslabšem primeru nepotrebni cikli zavržejo. Toda ker to vpliva na stanje predpomnilnikov, registrov ipd. je moč na ta način pridobiti podatke, do katerih program ne bi smel imeti dostopa.
