• Lov na domeno EU je odprt

    Evropski parlament je konec februarja podprl uvedbo internetnih domen s končnico .eu, ki jih bodo lahko uporabljali posamezniki, podjetniki in organizacije iz 15 držav članic Evropske unije. Evropska komisija se nadeja, da se bosta z uvedbo nove domene povečala uporaba interneta in raven elektronskega poslovanja na celotnem evropskem trgu in se bo Evropa močneje pozicionirala na internetnem zemljevidu sveta, hkrati pa naj bi se zmanjšal tudi pritisk na druge domene. Ko bodo novo domeno potrdile vse države članice EU, bo evropska komisija pooblastila neprofitno organizacijo, ki bo skrbela za administracijo in upravljanje z naslovi .eu.

    Objavljeno: 13.3.2002
  • Bea WebLogic 7.0

    Ameriško podjetje BEA Systems je najavilo programski paket WebLogic Platform 7.0 za izgradnjo celotne spletne infrastrukture podjetij, ki intenzivno uporabljajo splet za sporazumevanje in poslovanje med strankami, partnerji in zaposlenimi. WebLogic Platform vsebuje programski strežnik WebLogic Server 7.0, razvojno orodje WebLogic Workshop, osnovo za spletne dveri, spletni strežnik in različne spletne storitve. Razvojno okolje WebLogic Workshop, ki je trenutno še v razvojni različici, je dodelava prejšnjega sistema z imenom Cajun, sestavljajo pa ga orodja za enostavno vizualno programiranje v javi. Družba BEA je pred kratkim kupila navidezni javanski stroj JVM finskega podjetja Appeal Virtual Machine AB, ki naj bi dobro deloval na strežnikih z Intelovimi procesorji in v operacijskih sistemih Microsoft Windows in Linux. Novi JVM naj bi pokril zaostanek pri podpori jave v okoljih Windows. Paket WebLogic Platform 7.0 naj bi se pojavil v prodaji v prvi polovici letošnjega leta.

    Objavljeno: 12.3.2002
  • Paket popravkov za Windows XP v drugi polovici leta

    Prvi večji paket popravkov za Microsoftov operacijski sistem Windows XP naj bi bil na voljo v drugi polovici leta. Z njim naj bi novi operacijski sistem postal privlačnejši tudi za večja podjetja, ki s prehodi na novejše različice programske opreme navadno počakajo do prve tovrstne posodobitve. V paketu bodo zbrani popravki za hrošče in morebitne nadgradnje sistema. V primerjavi z dosedanjimi paketi popravkov pa bo servisni paket za Windows XP vseboval tudi funkcionalne novosti in spremembe operacijskega sistema, ki bodo posledica morebitne poravnave med Microsoftom in tožilstvom v sodnem postopku proti temu podjetju. Uporabniki lahko pričakujejo njegov izid že v aprilu, saj je podjetje tovrstne popravke navadno izdalo okoli pol leta po začetku prodaje izdelka, za zamudo pa naj bi bila kriva prav vključitev sprememb sistema v skladu s poravnavo v protimonopolnem postopku.

    Objavljeno: 12.3.2002
  • Elsa je bankrotirala

    Nemški proizvajalec grafičnih kartic Elsa je objavil bankrot. V zadnjem hipu se je sicer pojavila rešilna bilka v obliki nekega industrijskega vlagatelja, vendar je podjetju prej zmanjkalo denarja in časa za pogajanja. Banke podjetju niso odobrile odloga za vračilo posojil, zato je zdaj Elsa pod vodstvom stečajnega upravitelja, ki se bo odločil, kako naprej. Možnih je več scenarijev: prodaja, zaprtje ali nadaljevanje proizvodnje. Elsa je poleg grafičnih kartic izdelovala tudi omrežno opremo, ena od večjih Elsinih strank pa je bila tudi Nvidia.

    Objavljeno: 12.3.2002
  • Epson -- izziv za digitalno fotografijo

    Prodaja digitalnih fotoaparatov na vseh evropskih trgih hitro narašča. Lani so tako prodali okoli 4 milijone digitalnih fotoaparatov, vendar nas pravi skok še čaka. Po današnjih predvidevanjih naj bi že leta 2006 prodali v Evropi okoli 17 milijonov digitalnih fotoaparatov, že leto poprej pa naj bi ti izdelki presegli prodajo klasičnih fotoaparatov.

    Objavljeno: 12.3.2002
  • Applov seminar za ustvarjalce

    7. marca je v Pragi lokalna podružnica Appla v sodelovanju z evropsko centralo organizirala seminar Apple Creative Event. Seminar je bil namenjen za ustvarjalce s področja videa in grafičnega oblikovanja, ki pri svojem delu uporabljajo Applove računalnike. Najprej so predstavili Applovo strategijo osvajanja tržišča, ki je osredotočena na tri segmente tržišča: ustvarjalci (namizno založništvo, video, večpredstavnost, splet), izobraževanje in domači uporabniki. V zadnjem segmentu Apple cilja predvsem na kupce digitalnih naprav kot so digitalne videokamere in fotoaparati.

    Objavljeno: 12.3.2002
  • Nizki udarci pred HP-jevo skupščino

    Član uprave Hewlett-Packarda in potomec ustanovitelja Walter Hewlett, ki z vsemi močmi nasprotuje HP-jevem prevzemu Compaqa, se je v okviru svoje kampanije prepričevanja delničarjev naj glasujejo proti prevzemu, odločil objaviti tudi podatke, ki so veljali za zaupne.

    Objavljeno: 11.3.2002
  • Intel Itanium -- plan B

    Intelov-64 bitni procesor Itanium je na voljo že od lanskega maja, pa vendar je bilo po podatkih IDC v tretjem četrtletju 2001 prodanih le 500 strežnikov s tem procesorjem. Predvsem potreba po programski opremi, ki je posebej pisana za novo arhitekturo IA-64, pomeni za nov Intelov procesor veliko coklo. Itanium sicer vsebuje tudi podporo za izvajanje starih, 32-bitnih programov, vendar poznavalci pravijo, da to počne zelo počasi. Tudi izvajanje 64-bitnih programov (na 64-bitnih operacijskih sistemih) je pod pričakovanji. Po drugi strani je 64-bitni procesor v strežnikih že skoraj nujnost, saj naslovni prostor 4 GB, kolikor največ zmorejo naslavljati 32-bitni procesorji, pri delu s podatki (baze podatkov, podatkovno rudarjenje,...) velika omejitev.

    Objavljeno: 11.3.2002
  • AltaVista se vrača h koreninam

    Upravljavci prvega internetnega iskalnika AltaViste so sporočili, da se bodo spet osredotočili na svojo osnovno dejavnost - iskalnik, in da bodo opustili vse dodatne, nedobičkonosne storitve. Med te sodi tudi brezplačen servis za elektronsko pošto, ki ga uporablja približno dvesto tisoč uporabnikov v ZDA, ukinili pa ga bodo konec marca. Elektronski naslovi s končnico altavista.net, ki jih vzdržuje Mial.com, in mednarodni elektronski naslovi (približno 150 tisoč jih je) bodo še naprej delovali nemoteno. Pri AltaVisti upajo, da jim bo iskalnik, ki je lokaliziran na 22 straneh po vsem svetu, mesečno pa ga obišče 50 milijonov uporabnikov, ponovno nakazal pot k uspehu. AltaVista so bile sicer med prvimi spletnimi dvermi, ki pa niso vzdržale konkurence MSN-ja, Yahooja in AOL-a, med iskalniki pa jih je povozil Google.

    Objavljeno: 11.3.2002
  • Sun bo zaračunaval za StarOffice 6.0

    Podjetje Sun Microsystems se je odločilo, da bo zaračunavalo za novo različico svojega pisarniškega paketa StarOffice za Linux in Windows, ki bo izšla maja. Različica za Sunov operacijski sistem Solaris bo še naprej brezplčana. Sun je pred nedavnim napovedal razvoj svoje distribucije Linuxa, zato bo zanimivo videti, ali bo StarOffice 6.0 zastonj tudi tam.

    Objavljeno: 11.3.2002
  • Fotogenične novosti sejma PMA 2002

    Sejem PMA, ki se je odvijal v Orlandu na Floridi, je postregel s zanimivimi novostmi s področja digitalne fotografije. Med bolj zanimivimi proizvajalci je bil vsekakor Canon, ki nadaljuje s predstavitvijo novih profesionalnih digitalnih fotoaparatov. Po tem, ko so pred kratkim predstavili EOS 1D, so sedaj predstavili še EOS D60, zelo zmogljiv zrcalno-refleksiven fotoaparat z zamenljivimi objektivi. Opremljen je s tipalom CMOS, ki zmore zajeti kar 6,3 milijona pik (ločljivost 3072x2048) preko 12-bitnega analogno digitalnega pretvornika. Novinec ima kar nekaj zanimivih lastnosti, kot so hkratno shranjevanje slik tako v RAW, kot tudi JPEG zapisu (tako da lahko eno recimo nemudoma pošljemo po elektronski pošti, še vedno pa imamo shranjeno visokokakovosten posnetek), tritočkovno samodejno ostrenje, ki deluje zelo natančno tudi v slabših svetlobnih razmerah (je tri krat bolj občutljiv kot samodejno ostrenje pri modelu D30). Izboljšana obdelava signalov naj bi omogočala osvetljevanja do 30 sekund brez uporabe dodatnih algoritmov za odpravljanje šuma. Na policah izbranih trgovin, se bo novi Canon znašel v aprilu za ceno 3000 dolarjev.

    Objavljeno: 11.3.2002
  • Solidno prvo četrtletje za HP

    Dobri HP-jevi poslovni rezultati ob koncu prejšnjega in v začetku letošnjega leta so ponovno sprožili vprašanja o smiselnosti napovedane 25 milijard dolarjev vredne združitve HP in Compaqa. Vodstvo HP še naprej zelo podpira združitev, Hewlettovi dediči pa so proti. Sicer pa je HP v prvem trimesečju ustvaril 11,4 milijarde dolarjev prihodkov, kar je bilo osem odstotkov manj kot v primerjalnem lanskem obdobju. Prodaja je padla na vseh področjih, razen pri storitvah. Prodaja optičnih bralnikov in tiskalnikov v prvem četrtletju je navrgla 5,1 milijarde dolarjev, kar je bilo dva odstotka manj kot lani. Pri HP so bili presenečeni, ker so v prvem letošnjem četrtletju ustvarili več prihodkov od prodaje kot v zadnjem lanskem trimesečju (10,9 milijarde dolarjev).

    Objavljeno: 10.3.2002
  • Tudi Dell mikajo storitve

    Največji svetovni prodajalec računalniške opreme je lani ustvaril 31,2 milijarde dolarjev prihodkov, kar je bilo 2,3 odstotka manj kot leto poprej. Za dobrih deset odstotkov se je zmanjšal neto dobiček, kar za 43 odstotkov manj kot v letu 2000 pa je bilo neto zaslužka (1,2 milijarde dolarjev). Ob predstavitvi poslovnih rezultatov so predvsem izpostavili prodajo strežnikov za podjetja (12-odstotna rast v zadnjem četrtletju) in pomnilniških naprav, s katerimi ustvarijo milijardo dolarjev prometa v četrtletju. Dobro prodajo pomnilniških sistemov so začinili še s povezavo z družbo EMC, vodilnim ponudnikom na tem področju. Tudi ta povezava naj bi navrgla dodatno milijardo v vsakem trimesečju. Dell bo še razširil ponudbo storitev, kar pa bodo dosegli v glavnem s prevzemi storitvenih podjetij.

    Objavljeno: 10.3.2002
  • Microsoft dosegel poravnavo

    Morda se bližamo koncu maratonskega, že štiri leta dolgega protimonopolnega procesa proti Microsoftu. Microsoft se je namreč sporazumel z ameriškim ministrstvom za pravosodje in z devetimi zveznimi državami, da bodo Okna odslej bolj prijazna do izdelkov, ki so konkurenčni brskalniku Internet Explorer in predvajalniku Media Player. Poleg tega Microsoft ne bo smel več zahtevati od proizvajalcev osebnih računalnikov in lastnikov licence, da se odrečejo delu avtorskih pravic. Sporazum mora potrditi še zvezno sodišče.

    Objavljeno: 10.3.2002
  • Elektronska dohodnina v Nemčiji

    Nemški državljani bodo lahko že kmalu dohodnino izpolnjevali v celoti prek interneta. V Nemčiji tako poteka že nekaj regionalnih projektov, ki predstavljajo testni poligon za nadaljnjo uporabo na celotnem ozemlju zvezne države. Cilj finančnega ministrstva je ta, da bi osnove za izračun dohodnine finančnemu ministrstvu pošiljali že sami delodajalci, kar bi posameznikom, kot davčnim zavezancem, precej olajšalo postopek. Doslej je bil največji projekt z imenom ELSTER, ki je potekal na Bavarskem, v okviru tega pa je davčno napoved izpolnilo več kot pol milijona zavezancev. Toda ta projekt še ni vseboval povezave podatkov med delodajalci in davčno upravo, kar pomeni, da je le delno avtomatiziral postopek. V Nemčiji za zdaj veljajo še zakonske ovire, saj bodo za dejansko rabo morali spremeniti zakon o davčni napovedi, v k+okviru katerega naj bi tudi na novo določili dolžnosti in pravice zavezancev. Če bodo projekti potekali po načrtu, bodo Nemci dohodnino napovedovali elektronsko že v letu 2003.

    Objavljeno: 9.3.2002
  • Padec prodaje usmerjevalnikov v letu 2001

    Raziskovalna družba Infonetics Research je sporočila, da je prodaja velikih usmerjevalnikov, ki predstavljajo hrbtenico interneta in telekomunikacijskih omrežij, v letu 2001 padla za štiri odstotke, na 2,4 milijarde dolarjev. Letošnje napovedi so še slabše in bodo seveda daleč od 252-odstotne rasti, ki so ji bili proizvajalci usmerjevalnikov priča v letih 1999 in 2000. Razlogi za slabšo prodajo so v slabših gospodarskih razmerah, manjšem vlaganju v telekomunikacijsko infrastrukturo in prenasičenosti trga z opremo za daljnosežna omrežja. Sicer pa svetovni trg velikih usmerjevalnikov še naprej obvladujeta Cisco z 72- in Juniper s 26-odstotnim tržnim deležem.

    Objavljeno: 9.3.2002
  • Yamaha napovedala zapisovalnike, ki rišejo po nosilcih CD-R

    Yamaha je napovedala novo tehnologijo, ki bo v zapisovalnikih poleg snemanja podatkov omogočala tudi risanje besedila in grafike na neuporabljeni prostor na nosilcih CD-R. Tehnologija, ki bo vgrajena v vse bodoče Yamahine zapisovalnike CD-R/RW pravzaprav temelji na običajnem postopku zapisovanju podatkov, pri katerem se hitrost in natančnost laserskega žarka prilagaja konstantni rotacijski hitrost diska. Yamahini strokovnjaki so uspeli modulirati moč laserskega žarka in nadzor hitrosti diska, kar omogoča dodatno natančnost, s katero lahko uporabnik zapiše na nosilec logotip, ime ali datum zapisa in drugo. V ta namen je izkoriščen prostor na nosilcu CD-R, ki bi sicer ostal neuporabljen. Res pa je, da se na ta način ne bo dalo ostanek prostora izkoristiti za dodatna snemanja v večsejnem načinu zapisovanja.

    Objavljeno: 9.3.2002
  • Avidova programska rešitev za montažo DV

    Podjetje Avid Technology je najavilo Avid Xpress DV v3, najzmogljivejšo prenosno rešitev za urejanje videa v stvarnem času. Avid Xpress DV je program, ki vključuje več kot 100 učinkov za uporabo v stvarnem času (prehodi, naslovi, barvni učinki, slika v sliki, učinki gibanja) in omogoča hkratno uporabo več tokov videa. Za razliko od podobnih rešitev, ki so omejene na zapakirane učinke, si uporabnik lahko prilagodi učinke po svojih zahtevah. Ostale novosti so: novi uporabniški vmesnik s prilagodljivimi orodjarnami, izbira med optimizacijo hitrosti izrisovanja ali kvaliteto slike glede na zmogljivosti sistema, novi kodek Avid DV, podpora za zapisovalnike DVD, hitrejše kodiranje v zapis MPEG-2 in podpora za krajevna omrežja.

    Objavljeno: 8.3.2002
  • Novi Dellovi strežniki PowerEdge

    Dell je najavil začetek prodaje dveh novih strežnikov, modelov PowerEdge 1650 in PowerEdge 4600. Prvega odlikujejo majhne dimenzije in podpora za dva Intelova procesorja Pentium III. Večji PowerEdge 4600 pa se lahko pohvali z enim ali dvema Intelovima procesorjema Xeon s takti do 2,2GHz in hitrostjo sistemskega vodila 400MHz. Strežnike tovarniško opremijo s sistemom Microsoft Windows 2000 Server, 2000 Advanced Server, NT 4.0 ali s sistemom Red Hat Linux 7.2, dodajo pa še programski komplet OpenManage, ki olajšuje vzdrževanje sistema, v primeru izpada pa servisiranje na daljavo. Izhodiščna cena za PowerEdge 1650 je v ZDA 1.700 ameriških dolarjev, za model 4600 pa 3.400 dolarjev.

    Objavljeno: 8.3.2002
  • IBM z najhitrejšimi vezji

    V podjetju IBM so izdelali doslej najhitrejše silicijeve transistorje. Integrirana vezja s temi transistorji bodo občutno povečala hitrost računalniških sistemov. Pri IBM so te transistorje že združili v delujoča vezja s takti delovanja več kot 110GHz (kar prinaša predvideno prepustnost okoli 100Gb/s). Novi transistorji delujejo pri toku 1mA, kar je za polovico manj kot doslej, hitrosti preklapljanja pa so za okoli 80 odstotkov višje od doslej najhitrejših. Pri nižjih frekvencah je energetsko razmerje med sedanjo generacijo vezij in novimi vezji izjemna. Pri 40GHz recimo so kar za 500 krat varčnejša. IBM bo začel izdelovati nova vezja na podlagi njihove tehnologije SiGe (silicij germanij), pri kateri v silicijevo rezino ,,vgradijo" germanijeve atome, ki izboljšajo električno prevodnost in zmanjšajo toplotne izgube. Prva integrirana vezja z novo tehnologijo naj bi prišla v uporabo že naslednje leto.

    Objavljeno: 8.3.2002
  • Poudarek na 3GIO in Infiniband

    Na konferenci IDF se je večina predavanj na ta ali oni način lotevala novih zaporednih povezovalnih standardov 3GIO in Infiniband, ki imata sicer veliko skupnega.

    Objavljeno: 8.3.2002
  • Royalov ročni računalnik z Linuxom

    Podjetje Royal Consumer Information Products je napovedalo ročni računalnik, na katerem bo tekel operacijski sistem Linux. Napravica bo imela 206-megaherčni procesor StrongARM, 32 MB pomnilnika, 16 MB ROM in barvni zaslon. Povezovanje z ostalimi napravami bo omogočil infrardeči vmesnik, sinhronizacija z osebnim računalnikom pa bo potekala preko zaporednega vmesnika ali vmesnika USB. Za razširljivost bo opremljen z režo Compact Flash tipa II. Programska oprema bo primerljiva s tisto v ostalih operacijskih sistemih za ročne računalnike, saj bo že v osnovi na voljo zaslonska tipkovnica, prepoznavanje teksta, osebni organizator z imenikom in MP3 predvajalnik. Naprava bo na voljo v drugi četrtini leta, cena pa bo predvidoma 300 dolarjev.

    Objavljeno: 7.3.2002
  • Elsa pred stečajem

    Nemški proizvajalec grafičnih kartic in komunikacijskih vmesnikov Elsa je morda tik pred stečajem, saj ni mogel najeti posojila v višini 38 milijonov evrov. Poleg tega je konzorcij osmih bank napovedal, da družbi ne bo podaljšal roka za vračilo prejšnjega posojila v višini deset milijonov evrov, ki se izteče konec marca letos. Če Elsa ne bo takoj našla kupca, bo morala sprožiti stečajni postopek. Elsa je bila ustanovljena leta 1980, zaposluje pa 600 ljudi.

    Objavljeno: 7.3.2002
  • Pentium 4 do 4 GHz

    Na konferenci IDF v San Franciscu so sodelujoči v javni predstavitvi lahko videli računalnik s procesorjem Pentium 4, ki je deloval s frekvenco 4 GHz. Ob posnetku iz Intelovih laboratorijev je bilo rečeno, da gre za testni primerek, ki prodajnih polic ne bo videl vsaj še eno leto, po vsej verjetnosti pa hlajenje ni bilo samo zračno. Na IDFu je bilo sicer videti več zračno hlajenih procesorjev Pentium 4 s taktom 3 GHz, ki bodo naprodaj predvidoma še v letu 2002. Intel zatrjuje, da trenutna zasnova Pentiuma 4 omogoča hitrosti do 10 GHz, seveda ob še manjši velikosti tranzistorjev in same silicijeve ploščice.

    Objavljeno: 7.3.2002
  • AMD predstavil 64-bitni procesor z naborom x86

    Podjetje AMD je javno prikazalo računalnik s 64-bitnim procesorjem Clawhammer, ki je na predstavitvi deloval z 32-bitnim operacijskim sistemom Windows XP in 64-bitno različico SuSE Linuxa. Predstavniki podjetja niso želeli razkriti, ali bo družba Microsoft programsko podprla njihovo 64-bitno arhitekturo Hammer, kot je to že storila z Intelovim procesorjem Itanium. AMDjevi predstavniki raje namigujejo, >>da bo novi procesor moral imeti vsak član skupnosti Linux, ki bo želel uporabljati 64-bitni Linux<<, kar naj bi prisililo podjetje Microsoft, da pospeši z vgradnjo podpore v sisteme Windows.

    Objavljeno: 7.3.2002
  • Pentium 4-M že v prenosnikih

    Najnovejši Pentium 4 processor-M je že na voljo v novih prenosnikih, ki so jih predstavili Intelovi partnerji. Toshiba je tako predstavila model Satellite 5100, ki poleg novega procesorja premore tudi grafični pospeševalnik nVidia GeForce4 440 Go. Pomnilnik je velik do 512 MB, disk 40 GB, premore pa 15-palčni zaslon z ločljivostjo 1600 x 1200 pik (prvič pri Toshibi). Vgrajeni so bralniki za kartice Smart Media in SD Card, največja posebnost pa je naprava cPad, ki je nadomestila klasično sledilno ploščico oziroma krmilno palico. Namesto nje ima Satellite 5100 vgrajen elektroluminescenčni zaslon LCD, občutljiv na dotik, ki premore prikaz grafike ločljivosti 240 x 160 pik. Poleg krmiljenja kazalca zaslon lahko uporabljamo za dodatne naloge, na primer priročni kalkulator ali pa hiter zagon priljubljenih programov. Vsebino je mogoče v celoti programsko urediti, zato zamenjuje posebne funkcijske tipke. Satellite 5100 ima vgrajene vmesnike Firewire, bluetooth in Wi-Fi (802.11b), premore pa celo optični zvočni izhod skladen z sistemom Dolby Digital 5.1.

    Objavljeno: 7.3.2002
  • Sony Ericsson se predstavi

    Pol leta po pričetku obratovanja podjetja Sony Ericsson Communications, ki je od lastnikov prevzelo razvoj in predvsem trženje mobilnih telefonov, so v Evropi predstavili prve modele z novim logotipom. Doslej so sicer že poslali na tržišče nekaj aparatov, vendar so bili to še modeli, ki sta jih Sony in Ericsson razvila vsak zase pred združitvijo. Prvi predstavljen model, T68i, kot pove tudi že samo ime, tudi ne predstavlja revolucije, saj je identičen pri nas bojda že kar popularnem Ericssonu T68m. Osnovna prednost je vsekakor v barvnem zaslonu, pa tudi sicer omogoča aparat prav vse možnosti povezovanja z krajevnimi omrežji in internetom.

    Objavljeno: 7.3.2002
  • Sun ponudil rešitev na pogorišču NUMA-Q

    IBM se je po dobrih dveh letih odločil za ukinitev proizvodnje strežnikov NUMA-Q, ki jo je podedoval po združitvi z družbo Sequent ob koncu leta 1999. Uporabniki rešitev NUMA-Q so se kar naenkrat znašli pred velikimi težavami, ki pa jih bo s projektom Project Blue-Away rešil Sun. Oraclove baze bodo namreč prenesli iz IBM-ovega okolja NUMA-Q na Sunov operacijski sistem Solaris, ki deluje na Unixovi platformi. Tega seveda ne počnejo iz usmiljenja, ampak zaradi 750 milijonov dolarjev vrednega trga, ki se jim odpira po umiku IBM-a.

    Objavljeno: 6.3.2002
  • Palm izgublja prednost

    Čeprav se je vodstvo Palma na trgu ročnih in žepnih računalnikov v letu 2001 malce zmanjšalo, je še vedno trdno v sedlu, ugotavljajo pri raziskovalni družbi Dataquest. Palm je imel leta 2000 50-odstotni tržni delež, lani pa je zmogel 39 odstotkov. Lani je Palm prodal 5,1 milijona enot, v letu 2000 pa 5,6 milijona. Lani je bil najbližji tekmec Handspring z 1,6 milijona prodanih ročnih računalnikov ali 12,6-odstotnim tržnim deležem. Prodaja Compaqovih i-Paqov je lani skočila kar za 178 odstotkov na 1,3 milijona, kar je predstavljalo skoraj desetodstotni tržni delež. Sicer pa je bilo lani prodanih 13,1 milijona ročnih računalnikov, kar je predstavljajo 18-odstotno rast v primerjavi z letom 2000. Palmov operacijski sistem je imel lani 57-odstotni tržni delež, Microsoftov sistem za žepne računalnike pa 21-odstotnega. Povprečna cena ročnih in žepnih računalnikov se je lani znižala z 296 na 277 dolarjev.

    Objavljeno: 6.3.2002
  • Pentium 4 za prenosnike

    Intel je predstavil novo generacijo procesorjev Pentium 4, ki so namenjeni za uporabo v prenosnih računalnikih. Nova izvedba nosi oznako Pentium 4 processor-M (P4-M), zasnovana pa je na jedru Northwood in 0,13 mikronski arhitekturi. Najvišja delovna frekvenca je trenutno 1,7 GHz (na voljo je tudi izvedba z 1,6 GHz), s čimer naj bi bil P4-M okoli 43% zmogljivejši od doslej najhitrejšega procesorja Pentium III-M za mobilne računalnike. Tudi P4-M podpira sistemsko vodilo s taktom 400 MHz, obenem pa podpira pomnilnike DDR DRAM s staktom 266 MHz. V ta namen so pri Intelu predstavili tudi posebni različici sistemskega nabora z oznakami Intel 845MP in 845MZ, ki zagotavlja delo nove prenosnika. Prva ima poleg običajnih funkcij vgrajen tudi grafični pospeševalnik s podporo za AGP 4x, na voljo pa je že zdaj. Nekoliko kasneje pride na vrsto še nabor 845MZ, ki bo brez grafike. P4-M ima vgrajen 512 KB velik drugonivojski predpomnilnik in enako tehnologijo (NetBurst Micro Architecture), kot namizne različice Pentiuma 4.

    Objavljeno: 6.3.2002
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji