• Kitajska vse bliže Tajvanu

    Proizvodnja tiskanih vezij (PCB) se vse bolj seli na Kitajsko, zato je tretje mesto Tajvana na tem trgu že v nevarnosti. Sicer pa je trg PCB lani prvič doslej zabeležil padec, saj je prodaja nazadovala kar za 22 odstotkov. Letos naj bi se prihodki od prodaje spet povečali, in sicer za 5,3 odstotka na 35 milijard dolarjev. Tajvanska industrija tiskanih vezij naj bi letos zabeležila več kot osemodstotno rast, saj ima dober lastni razvoj, uspešno pa išče tudi posamezne tržne niše. Tako je Tajvan s proizvodnjo lastne fleksibilne plošče tiskanega vezja (FPC) uspešno prekrmaril lansko recesijo in zabeležil celo 10-odstotno rast. Tajvanska proizvodnja PCB se lahko pohvali tudi z uspehi na področju večplastnih plošč (MLB), zanimivo pa je, da tovrstno proizvodnjo vse bolj seli na Kitajsko. Medtem ko bo Kitajska vse bolj prevzemala prodajne, servisne in preskrbovalne funkcije, pa bo Tajvan še naprej ostal središče za prodajo in razvoj osnovnih tehnologij in inovativno oblikovanje.

    Objavljeno: 12.9.2002
  • Microsoftova denarnica

    Ko je Microsoft poleti predstavil obširnejšo različico .Net Passporta, se je nanj vsula toča kritik. Tako uporabniki kot tudi ameriška Zvezna trgovska komisija so opozarjali na probleme z varnostjo in zasebnostjo. Microsoft se je hitro odzval na kritike in popravil varnostne luknje v >>potnem listu<<, hkrati pa je predstavil tudi novo storitev MSN Wallet. Denarnica omogoča spletno nakupovanje in shranjuje podatke o predhodnih nakupih. Čeprav so pri Microsoftu na začetku razmišljali, da bi bilo internetno nakupovanje v okviru .Net Passporta, so zaradi varnostnih razlogov avtentikacijski sistem zdaj ločili od nakupovanja. Zaradi tega so odstopili tudi od podobne storitve Passport Express Purchase, ki jo bo zdaj nadomestil MSN Wallet.

    Objavljeno: 12.9.2002
  • Bo "spam" zakonsko prepovedan?

    Člani treh potrošniških skupin iz ZDA zahtevajo od Zvezne trgovinske komisije naj zakonsko prepove pošiljanje zavajajočih in nenaročenih komercialnih elektronskih sporočil, ki ne spoštujejo petih pravil (znana identiteta pošiljatelja, jasno razvidna vsebina sporočila, navedena kontaktna oseba, možnost odjave in prepoved pošiljanja sporočil osebam, ki so se že odjavile s seznama naročnikov). Elektronska pošta na temo pornografije, služenja denarja in zdravja naj bi do konca leta predstavljala večino prometa preko interneta, trdijo potrošniški aktivisti.

    Objavljeno: 12.9.2002
  • Office 11 že v preizkusni fazi

    Microsoft je obvestil potencialne preizkuševalce, da se bo v kratkem začela sklepna faza testiranja nove različice pisarniškega paketa z interno oznako Office 11. Tudi v novi različici bomo v paketu srečali urejevalnik Word, preglednico Excel, bazo Access, predstavitveni program PowerPoint, odjemalec Outlook, urejevalnik spletnih strani FrontPage, v nekaterih različicah pa bo odslej vključen tudi program za namizno založništvo Publisher. Povsem nov modul pa je program Scribbler, ki bo namenjen predvsem izdelavi beležk v povezavi z peresniki TabletPC. Paket bo tudi vseboval prenovljeno različico orodja SharePoint Team Services, ki omogoča sodelovanje v delovnih skupinah prek spletne podpore. Glavna nit nove različice bo vsekakor podpora za arhitekturo .NET, zlasti za zapise podatkov v obliki XML. Druga pomembna lastnost bo tesna povezljivost s poštnim strežnikom Exchange 2003, s katerim naj bi Ofiice izšel v približno enakem času. Oba paketa sta namreč napovedana za konec zime oziroma v začetku pomladi.

    Objavljeno: 11.9.2002
  • Združenje za lažjo migracijo sistemov

    Skupina velikih proizvajalcev programske opreme in računalnikov je ustanovila delovno skupino, ki bo skušala poenostaviti postopke potrebne za prenos podatkov in programov iz računalnika na računalnik. Prenos podatkov iz starega na novi računalnik je velika nevšečnost tako za posamezne uporabnike kot tudi za podjetja, saj je postopek danes vse prej kot enostaven. Na trgu sicer obstajajo orodja, vendar so zapletena, draga in pogosto ne rešujejo vseh vprašanj.

    Objavljeno: 11.9.2002
  • Borland izboljšuje podporo za .NET

    Pri družbi Borland bodo izboljšali programsko podporo za razvoj .NET programov. Novo razvojno okolje se bo uradno imenovalo Borland .NET Development Environment, delovno ime pa je Galileo in naj bi bil neposredni tekmec programskemu paketu Visual Studio.NET družbe Microsoft. Družba Borland je že doslej podpirala razvoj .NET aplikacij v programu Delphi 7.0 Studio, ki lahko ki je v celoti skladen s platformo .NET in izvršnim okoljem CLR. Po trditvah predstavnikov podjetja Borland bo v novem paketu njihov Delphi le eden od jezikov ki jih bo razvojno okolje podpiralo, zaenkrat pa molčijo o tem, kateri bodo preostali jeziki. Prav tako naj bi bil paket izjemno prilagojen vsem sedanjim orodjem družbe Microsoft, podpiral pa naj bi tudi njihovo naslednjo razvojno stopnjo ogrodja .NET, z nazivom Everett. Razvojno okolje Borland .NET naj bi bilo v prodaji v prvi polovici prihodnjega leta, izid Everetta pa družba Microsoft napoveduje takoj po novem letu.

    Objavljeno: 11.9.2002
  • Jesenska konferenca Intel IDF

    Sredi septembra je Intel priredil že drugo letošnjo konferenco Intel Developer Forum, ki postaja vse bolj pomemben dogodek za napovedi novih tehnologij in dogajanja v računalništvu. Tudi tokrat so Intel, pa tudi njegovi partnerji in gosti, prikazali ali najavili kup novosti, ki nas čakajo v prihodnjih mesecih in letih.

    Objavljeno: 11.9.2002
  • Windows XP Service Pack 1 že na voljo

    Microsoft je po pričakovanjih objavil končno različico popravkov Service Pack 1 za operacijski sistem Windows XP. Komplet prinaša vse popravke sistema, ki jih je doslej objavil Microsoft, nekatere nove gonilnike pa tudi nekatere nove funkcije in spremembe v sistemu. Zaradi vsega tega je komplet popravkov precej velik, saj je v paketu za prenos prek spleta velik skoraj 140 MB! Seveda ga je možno naročiti tudi na nosilcu CD-ROM.

    Objavljeno: 10.9.2002
  • Izboljšani diski Maxtor DiamondMax

    Družba Maxtor je temeljito prenovila družino diskov DiamondMax, ki imajo sedaj velikosti 60 GB, 80 GB, 120 GB in 160 GB ter hitrost vrtenja 7200 vrtljajev na minuto. Izboljšave so posledica večje površinske gostote zapisa podatkov (do 80 GB na ploščo), večje hitrosti vrtenja diskov in novega, bolj prepustnega vmesnika vmesnike ATA133. Tako lahko izbiramo med štirimi modeli, od vrhunskega DiamondMax Plus 9, do prostornega DiamondMax 16. Vmes je še model DiamondMax Plus 8 za računalnike srednjega razreda (z eno samo ploščo velikosti do 40 GB in hitrostjo 7200 obr/min) in Fireball 3 za poceni računalnike (v velikostih do 40 GB ter hitrostjo 5400 obr/min). Najboljši model DiamondMax Plus 9 tako lahko že skoraj tekmuje z diskom Western Digital Drivezilla (velikosti 200 GB in hitrostjo 7200 obr/min), ki stane 400 ameriških dolarjev. Model DiamondMax 16 ima enake velikosti kot hitrejši model, vendar nižjo hitrost 5400 vrtljajev na minuto, zato pa je cenejši.

    Objavljeno: 10.9.2002
  • Novi Macromedia Authorware 6.5

    Družba Macromedia je izdala novo različico programa za oblikovanje interaktivnih programov in za elektronsko izobraževanje Authorware 6.5. Nova različica vsebuje podporo za zapise Macromedia Flash MX in Windows Media. Program omogoča oblikovanje izobraževalnih rešitev za začetnike, s pomočjo zunanjega skriptnega programiranja pa je močno orodje v rokah izkušenega programerja. V novi različici je več kot 35 novih lastnosti, tako da lahko z njmi oblikovalci sami oblikujejo nove funkcije in predmete. Program Authorware združuje grafiko, zvok, animacijo, video in besedilo v celovito in privlačno predstavitev, ki jo lahko povežemo tudi z zunanjim podatkovnim strežnikom. Program lahko objavimo na CD-ROMu ali na spletu, za slednje ima vgrajen novo podporo za XML. Program bo na voljo konec septembra, nadgradnja prejšnje različice bo stala 200 dolarjev za šest uporabnikov, cena celotnega paketa pa bo 2700 dolarjev. Novi Authorware bo seveda na voljo tudi v paketu Macromedia eLearning Suite.

    Objavljeno: 10.9.2002
  • Kako uloviti hackerje v brezžičnih omrežjih

    Do zdaj so lahko hackerji v nezavarovana brezžična omrežja neovirano vdirali, vendar se utegne to v kratkem spremeniti. Poleti so pri družbi Science Applications namreč precej na tiho postavili zelo temeljit sistem omrežnega nadzora, s katerim so spremljali metode hackerjev. Prvo različico nadzornega sistema so vgradili v sistem združenih brezžičnih omrežij poimenovan >>honeynet<< - na med pa so privabljali hackerje. Ker podjetje v glavnem sodeluje z ameriško vlado in še posebej z vojsko, so informacije prišle v javnost po naključju. Brezžična omrežja so postala v ZDA izjemno popularna, saj omogočajo dostop do spleta kjerkoli v bližini ustreznega oddajnika, za varnost pa ni bilo ustrezno poskrbljeno. Prav zato so pripravili preizkusno omrežje, ki so ga postavili v večjem ameriškem mestu, nanj pa se je lahko priključil vsakdo. Vendar je na splet uspelo priti le tistemu, ki se je zmogel prebiti mimo z geslom zaprtih vrat. Ker gre za raziskovalni projekt, proti kršiteljem ne bodo ukrepali, poročilo o raziskavah pa naj bi objavili ob koncu letošnjega leta.

    Objavljeno: 10.9.2002
  • Microsoft Works Suite 2003

    Microsoft je predstavil novo različico programskega paketa Works Suite 2003, ki vključuje urejevalnik besedil, preglednico in druge module, pretežno za domačo rabo. Izdelek je namenjen vsem tistim, ki jih zanima zgolj osnovne delo z računalnikom, vendar jim večji paket Office XP zaradi visoke cene ni zanimiv. Pri Microsoftu so obenem poskrbeli, da je komplet Works cenovno bolj privlačen kot nakup posameznih izdelkov v paketu. Works je tako cenejši, kot če bi uporabnik kupil urejevalnik Word 2002 (tudi del paketa Office XP) kot samostojen izdelek.

    Objavljeno: 9.9.2002
  • Intel se umika iz programske opreme

    Kljub temu, da je podjetje Intel znano predvsem po svojih procesorjih, ima že vrsto let tudi oddelek za izdelavo programske opreme. Toda pri Intelu so se zdaj odločili svoj oddelek Software Products and Services, ki je razvijal med drugim programski paket za nadzor računalnikov in strežnikov LANDesk Manager, prodati in vsa sredstva osredotočiti zgolj na razvoj in izdelavo strojnih rešitev. Novi lastnik oddelka je družba LANDesk Acquisition, ki sta jo ustanovili kapitalski družbi Vector Capital in vSpring Capital. Nova družba bo še naprej razvijala in prodajala paket LANDesk Manager, ki bo namenjen nadzoru računalnikov v srednjih in velikih podjetjih. Intel bo v novi družbi ohranil le manjši delež.

    Objavljeno: 9.9.2002
  • Proizvajalci nosilcev CD-R se otepajo z izgubo

    Proizvajalci nosilcev CD-R poročajo o strmem padcu dobička v prvi polovici letošnjega leta. Kljub temu, da se proizvodnja nosilcev povečala za okoli 30 odstotkov glede na lansko leto, so zelo nizke cene, še nižje marže in neugodni tečaji vodilne proizvajalce na tem področju pahnile v rdeče številke. Podjetja, kot so Ritek, Lead Data in GigaStorage, ki proizvajajo nosilce za številne druge proizvajalce, poročajo o padcu zaslužka v višini skoraj 75%, kar je najhuje doslej. Obenem nekatere raziskave kažejo, da smo v zadnjih mesecih na nekaterih trgih celo priča rahlemu padcu v povpraševanju po nosilcih CD-R, zato so se mnogi v svojih aktivnostih zelo umirili in čakaj na prvo potezo tekmecev. Nekateri proizvajalci se zaradi tega že obseženo preusmerjajo na proizvodnjo zapisljivih nosilcev DVD, kjer naj bi bili zaslužki (vsaj še nekaj časa) nekoliko večji. Kljub temu je trg nosilcev CD-R za proizvajalce še naprej zelo zanimiv, saj analitiki njegovo velikost ocenjujejo na več milijard dolarjev.

    Objavljeno: 9.9.2002
  • Apple s procesorji Intel?

    Iz virov blizu družbi Apple je pricurljala informacija, da podjetje že dalj časa pripravlja različico operacijskega sistema MacOS X za Intelovo arhitekturo x86. Podjetje naj bi že od konca devetdesetih vzporedno z novimi različicami sistema MacOS razvijala tudi kodo, ki deluje na Intelovih procesorjih. Za to skrbi manjša ekipa programerjeve, ki tesno sodeluje z razvojno ekipo operacijskega sistema za procesorje PowerPC. Ker novi MacOS X temelji na jedru Unix, je prenos kode možen, menda pa MacOS za arhitekturo x86 obstaja tudi v najnovejši različic Jaguar.

    Objavljeno: 9.9.2002
  • Dellovo poslovanje v drugem četrtletju

    Dellov poslovni model, se je v proizvajalčevem drugem poslovnem četrtletju ponovno izkazal za zelo učinkovitega. Dell je namreč v tem obdobju kupcem dobavil rekordno število računalniških sistemov in s tem krepko presegel napovedan prihodek. Medtem, ko se večina tekmecev še vedno ubada z vpadom tržnega deleža, je Dell presegel načrtovan obseg poslovanja. Število prodanih strežnikov in delovnih postaj se je povečal za 20 odstotkov, ti pa skupaj s pomnilniškimi izdelki predstavljajo danes že 20 odstotkov vseh prihodkov družbe v drugem četrtletju.

    Objavljeno: 8.9.2002
  • Novo združenje za združljivost brezžičnih naprav

    Deveterica vodilnih proizvajalcev s področja zabavne elektronike in računalništva je ustanovila novo združenje, ki ima za cilj postaviti standarde za združljivost med različnimi brezžičnimi napravami. Združenje WiMedia Alliance bo skrbelo za promocijo in tehnični vidik implementacije nove brezžične tehnologije, ki nastaja v okviru projekta organizacije IEEE in nosi oznako 802.15.3. Cilj združenja je tudi zagotovitev funkcionalnosti novih brežičnih naprav, ki bodo lahko med sabo izmenjevale podatke, ne glede na to kakšen je njihov osnovni namen. Implementacijo novih tehnologij WiMedia lahko pričakujemo tako v zelo širokem spektru naprav, od računalnikov do naprav zabavne elektronike. Ustanovitelji neprofitnega združenja so Kodak, HP, Motorola, Philips, Samsung, Sharp, Time Domain, XtremeSpectrum in Appairent Technologies, odprti pa so tudi za nove člane. Trenutno še ni določeno, kdaj bodo WiMedia združljivi izdelki na voljo v prodaji.

    Objavljeno: 8.9.2002
  • Elektronski žigi

    Podjetje Dymo je predstavilo elektronski žig, ki lahko v pisarnah nadomesti dosedanje klasične žige. StampManager 200 je večnamenski elektronski žig, ki temelji na osnovi miniaturnega barvnega brizgalnega tiskalnika s ločljivostjo 300 pik na palec, razvili pa so ga podjetji Olivetti in Lexikon.

    Objavljeno: 8.9.2002
  • 2,8 GHz tudi v Xeonu

    Intel po nedavni predstavitvi procesorja Pentium 4 s taktom 2,8 GHz pripravlja tudi zmogljivejši procesor Xeon z enako frekvenco. Tako kot doslej, bodo procesorji Xeon namenjeni zmogljivim delovnim postajam in strežnikom, predvsem tam, kjer je morajo opravljati obdelavo velikih količin podatkov, saj boljša organizacija predpomnilnikov omogoča večjo prepustnost kot pri Pentiumih 4 s taktom 2,8 GHz, s katerim pa si delita enako jedro. Novi procesor naj bi predvidoma stal 800 dolarjev, sočasno pa je Intel znižal cene dosedanjim modelom Xeon. Procesor s taktom 2,4 GHz tako stane po novem 615 dolarjev.

    Objavljeno: 7.9.2002
  • Dogovor o slovenjenju programske opreme odprte kode

    Družba Agenda Open Systems in Društvo uporabnikov Linuxa Slovenije (LUGOS) sta sklenila dogovor o sodelovanju in finančni pomoči pri lokalizaciji in slovenjenju programske opreme odprte kode. Dogovor tudi formalno potrjuje sodelovanje, ki že dalj časa teče na slovenjenju pisarniškega paketa OpenOffice.org in brskalnika Mozilla, ki je prosta različice znanega brskalnike Netscape. Oba izdelka lahko v slovenski različici za operacijska sistema Linux in Windows pričakujemo že to jesen.

    Objavljeno: 7.9.2002
  • Sony in Philips predstavljata nov tip brezžične tehnologije

    Podjetji Sony in Philips sta sklenili dogovor o skupnem razvoju nove brezžične tehnologije z radijskim prenosom kratkega dometa. Tehnologija z imenom Near Field Communication (NFC) bo uporabljala prenos signalov na frekvenci 13,56 MHz, predvidena hitrost prenosa podatkov pa je 212 Kb/s. Namenjena bo prenosu podatkov med elektronskimi napravami, kot so računalniki mobilni telefoni, ročni računalniki, igralne konzole in druge naprave. Za razliko od drugih tehnologij, zlasti obstoječega bluetootha, je domet signala tu zelo kratek, le okoli 20 centimetrov, kar pomeni, da bo treba za izmenjavo podatkov naprave zelo približati drugo drugi. To pa je obenem tudi prednost, saj je s tem zagotovljena zasebnost in varnost, ki jo morajo pri drugih brezžičnih tehnologijah zagotavljati na drugačne, dražje načine.

    Objavljeno: 7.9.2002
  • Fax marketing na preizkušnji

    Ameriške sodne zdrahe so ponovno osupnile ves svet. Koalicija kalifornijskih aktivistov namreč toži marketinško podjetje Fax.com, ki svoje stranke oglašuje preko telefaksa. Skupinska tožba je vredna kar 2,2 bilijona dolarjev, do tega zneska pa so prišli tako, da so število poslanih faksimilnih sporočil v zadnjih štirih letih pomnožili s 1500 dolarjev. Predstavniki družbe Fax.com ocenjujejo tožbo kot absurdno in jo označujejo kot napad na svobodo govora in ustavno pravico do oglaševanja. Morda imajo pri Fax.com prav, vendar se jim ne obeta nič dobrega. Ameriška Zvezna komisija za komunikacije je avgusta ravno zaradi neodobrenega oglaševalskega faksiranja za Fax.com predlagala kazen v višini 5,38 milijona dolarjev, kar je največ doslej za take prekrške. Morda so nato na vrsti tudi tisti, ki nepotrebno pošto pošiljajo tudi prek interneta?

    Objavljeno: 6.9.2002
  • Itaniumu ne kaže dobro

    Družba Gartner napoveduje, da bo prodaja zmogljivih strežnikov z Intelovimi procesorji Itanium leta 2007 navrgla štiri milijarde dolarjev. To bo precej manj od napovedi in neposrednih tekmecev. Strežniki s Sunovim UltraSparcom naj bi si odrezali pogačo v vrednosti 6,6 milijarde dolarjev, najbolje pa kaže IBM-ovim strežnikom s procesorji Power, ki jim Gartner napoveduje izkupiček v vrednosti 8,6 milijarde dolarjev.

    Objavljeno: 6.9.2002
  • Uspešno Novellovo četrtletje

    Novell je v tretjem trimesečju ustvaril 282 milijonov dolarjev prihodka in 10 milijonov dolarjev neto zaslužka, kar je nekoliko bolje od enakega lanskega obdobja (249 milijonov dolarjev prihodka). Rezultati treh četrtletij skupaj kažejo 834 milijonov dolarjev prihodkov in neto izgubo v vrednosti 155 milijonov dolarjev. Novellovci so boljše rezultate v tretjem trimesečju dosegli zaradi dobrih poslovnih dosežkov v Evropi in prodaje večjih licenc za spletno programsko opremo v Severni Ameriki. Zaradi boljše četrtletne prodaje programske opreme Netware, GroupWise in drugih izdelkov za splet so v tem segmentu ustvarili kar 73 odstotkov prihodkov. Malce so razočarani zaradi izkupička na področju svetovanja, kar se pozna tudi pri manjšem številu zaposlenih. Novell je v primerjavi z drugim trimesečjem odpustil tri odstotke delovne sile, čeprav bi jim v prihodnje bolj ustrezala prerazporeditev kot odpuščanje zaposlenih.

    Objavljeno: 6.9.2002
  • Sony DSC-F717

    Novinec je neposredni naslednik uspešnega in priljubljenega modela DSC-F707, ki se je doslej lahko pohvalil tako z visoko ločljivostjo in zmogljivo optiko, kot tudi enostavno rabo in zelo kvalitetnimi slikami. Novinec DSC-F717 je v primerjavi s predhodnikom ohranil domala enako ohišje, enako tipalo, ki premore 5 milijonov na svetlobo občutljivih elementov in enako optiko, ki zmore 10-kratni optični zum, leče pa so podpisane Karl Zeiss.

    Objavljeno: 6.9.2002
  • Caldera: na prvem mestu Unix

    Družba Caldera International upa, da bo s preimenovanjem v SCO Group dosegla večjo prepoznavnost. Caldera namreč ponuja dve priljubljenih različici Unixa, SCO OpenServer in UnixWare, ki ju je prevzela v letu 2000. Podjetje ima kot članica skupine UnitedLinux v svoji ponudbi tudi Linux, ki pa ne prinaša veliko dohodka - kar 95 odstotkov ga namreč ustvari s prodajo Unixa. Poznavalci napovedujejo, da se je Caldera oziroma SCO Group s preimenovanjem še bolj utrdila v taboru Unixa, Linux pa ji ni več tako pomemben. SCO Group to zanika in še naprej verjame, da bo lahko UnitedLinux v prihodnosti prehitel najbolj znanega distributerja Linuxa, družbo Red Hat.

    Objavljeno: 5.9.2002
  • Prvo trimesečje novega HP-ja

    Prvi skupni poslovni rezultati nekdaj ločenih gigantov - HP-ja in Compaqa so kljub vsemu obetavni, ugotavljajo analitiki. Zaradi stroškov ob združevanju, ki so znašali skoraj tri milijarde dolarjev, je bila trimesečna neto izguba v višini dveh milijard dolarjev skoraj neizbežna. Sicer pa so pri HP v tem obdobju ustvarili 16,5 milijarde dolarjev prihodkov. Če bi primerjali lanske trimesečne poslovne dosežke, bi HP in Compaq skupaj zabeležila 18,6 milijarde dolarjev prihodka.

    Objavljeno: 5.9.2002
  • Modri laser vedno bližje uporabi

    Japonski družbi Toshiba in NEC, ki sodelujeta pri razvoju nove generacije optičnih diskov DVD, sta objavili skorajšnjo uporabo te tehnologije v izdelkih. Tako se bo prav gotovo vnela bitka okoli novega standarda DVD, saj je skupina devetih družb (Hitachi, Matsushita/ Panasonic, Philips, Pioneer, Sony, Thomson, Sharp, LG Electronics in Samsung) že v začetku leta predlagala novi zapis imenovan Blu-ray Disc, ki pa ga mora potrditi standardizacijsko telo DVD Forum, kateremu pa načeluje prav družba Toshiba.

    Objavljeno: 5.9.2002
  • Napster pred likvidacijo

    Najnovejša odločitev ameriškega sodišča, da ne dovoli prodaje družbe Napster nemškemu medijskemu gigantu Bertelsmann, po mnenju opazovalcev pomeni dokončno smrt podjetja in istoimenskega servisa za izmenjavo glasbe prek interneta. Sodišče je sicer že pred letom dni prepovedalo nelegalno izmenjavo datotek, zaradi česar je bil Napster doslej v postopku prisilne poravnave, ki pa kot vse kaže zdaj ne bo uspel. Bertelsmann je skušal z nakupom pokriti 9 milijonov dolarjev, kolikor Napster dolguje upnikom, vendar sodišče takega koraka ne podpira. S tem je tudi konec načrtov, s katerimi naj bi Napster z novo tehnologijo postal center za legalno distribucijo glasbe, kar so obljubljali že leto dni.

    Objavljeno: 5.9.2002
  • CD, ki ga ni mogoče kopirati

    Novo izraelsko podjetje Doc-Witness je razvilo tehnologijo, ki naj bi preprečila piratske kopije programske opreme. S tehnologijo imenovano OpSecure je na optičnem nosilcu vgrajena pametna kartica (SmartCard), tako da ga lahko berejo običajne CD ali DVD naprave, zaradi pametne kartice pa je kopiranje diska onemogočeno. Po trditvah predstavnikov podjetja tehnologija OpSecure rešuje štiri glavne načine piratstva: kopiranja, posojanja, ponarejanja in lažnih identitet. Kopije zaradi manjkajočih podatkov v pametni kartici enostavno ne bodo delovale. Ker gre v nasprotju od običajnih programskih zaščit za dinamično strojno rešitev, naj bi bilo kodo tudi nemogoče zlomiti. Težava je za zdaj le v temu, da je cena takega nosilca za zdaj še previsoka za široko uporabo.

    Objavljeno: 4.9.2002
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji