Iz podjetja McAfee so sporočili, da so identificirali prvi virus skrit v sliki shranjeni v zapisu Jpeg. Virus, poimenovan W32/Perrun se ne širi preko interneta, na McAfeeju so ga prejeli neposredno od avtorja in v sedanji različici tudi ne predstavlja večje nevarnosti.
IBM-ovi strokovnjaki so pripravili revolucionarno tehnologijo pomnilniških sistemov, ki pravzaprav sloni na principih luknjanih kartic, uporabljanih v prvih računalnikih pred mnogimi leti. Bistvena razlika je v tem, da nova tehnologija, imenovana >>milipede<< uporablja >>kartice<< velikosti molekul. Prototipi zmorejo shraniti kar 20 krat več podatkov na površino kot klasični magnetni nosilci, raziskovalci pa menijo, da lahko na ta način dosežejo hrambo terabita podatkov na kvadratni palec. Podatki so shranjeni na tankih plasteh polimernega filma, z luknjicami velikosti 10 nanometrov. Tehnologija omogoča tudi prepisovanje, v laboratorijskih testih jim je uspelo na en kos >>milipeda<< podatke zapisati in izbrisati več sto tisoč krat.
Že dolga leta so reden spremljevalec novih procesorjev tudi osnovna vezja, ki proizvajalcem omogočajo uporabo procesorjev v računalnikih. Tako je tudi z Intelovo novostjo Itanium 2 in AMD-jevim tekmecem Opteronom. Strežniška procesorja še nista uradno naprodaj, vendar se že ve kdo jih bo podprl in s kakšnimi osnovnimi vezji.
Na kongresu Bluetooth Congress v Amsterdamu je prišlo na dan nekaj podrobnosti o nastajajočem standardu Bluetooth 2.0, ki nastaja pod okriljem organizacije Bluetooth SIG. Podrobnosti so razkrili Ericssonovi znanstveniki, ki pravijo, da imajo v laboratorijih že delujoče prototipe ustreznih vezij.
3DLabs, nekoč vodilno podjetje za profesionalne grafične kartice OpenGL, ki pa je pred časom zašlo v težave, je predstavilo grafične kartice, ki temeljijo na pred kratkim predstavljenem grafičnem čipu P10. Serija kartic se imenuje Wildcat VP, namenjena je profesionalni rabi 3D grafike, zlasti v sistemih CAD in DRP in je po besedah proizvajalca neposredna konkurenca Nvidiinim karticam s čipom Quadro 4 in ATIjevim FireGL. Wildcat VP970, VP870 in VP760 so v začetku podprte v vseh različicah Oken, Linux bo prišel na vrsto kasneje v tem letu. 3DLabs je sedaj v lasti Singapurskega velikana Creative Labs, ki bo verjetno predstavil tudi svoje kartice s čipom P10.
Majhno Singapursko podjetje, ki ga vodita dva zanesenjaka, je na tiskovni konferenci predstavilo operacijski sistem MXI (Motion Experience Interface), ki omogoča ročnim računalnikom PocketPC poganjanje programov, ki so pisani za Windows, Linux ali kateri koli drug operacijski sistem. Novinarji so lahko videli Compaqov iPaq, ki je poganjal okenske programe Word, Powerpoint in Internet Explorer, Atarijevo igrico Pac Man in Linuxovski StarOffice.
Podjetje Sigma Designs je bilo pred leti prvo, ki je ponudilo strojni odkodirnik filmov DVD oziroma datotek MPEG-2. Z leti so procesorji računalnikov postali dovolj hitri, da dekodiranje zmorejo sami, zato Sigma poizkuša znova - z dekoderjem za zapis MPEG-4. EM8500 je rešitev na enem samem čipu, ki omogoča strojno dekodiranje posnetkov MPEG-4 v polni ločljivosti PAL, hkrati pa obvladuje tudi starejše zapise MPEG-1 in MPEG-2, nenazadnje pa tudi zvočne stiskalne sheme MPEG Layer 1, 2 in 3 (MP3) ter WMA. Podprto je tudi dekodiranje zvoka v zapisu Dolby Digital.
Čeprav lahko prve strežnike s procesorjem Itanium 2 (delovno ime McKinley) pričakujemo šele konec julija, Intel že preizkuša tretjo različico procesorja, ki je trenutno znan pod razvojnim imenom Madison. Procesor, ki bo verjetno poimenovan Itanium 3, naj bi bil v redni proizvodnji leta 2003, zaenkrat pa je delujoč le prototip. Intel zatrjuje, da so z njim uspešno zagnali nekaj različnih operacijskih sistemov. Zaenkrat je znano le, da bo končna različica izdelana v 0,13 mikronski tehnologiji in bo imela 3 ali 6 MB tretjenivojskega predpomnilnika.
Programiranje najnovejših grafičnih kartic je danes še vedno zelo zapleteno, saj je večino kode treba narediti v strojnem jeziku. Nvidia poskuša, v tesnem sodelovanju z Microsoftom, temu narediti konec. Podjetje je predstavilo programski jezik Cg (oz. C for Graphics), ki je po sintaksi zelo podoben običajnemu jeziku C, hkrati pa omogoča relativno enostavno programiranje grafično intenzivnih rutin.
Acer je predstavil novo serijo prenosnih računalnikov - TravelMate 270. Prenosniki te serije so tipa vse v enem, saj vsebujejo tako disketno enoto kot tudi optične enote (CD-ROM, CD-R/W ali DVD). Poganja jih mobilni Intelov Pentium 4 Processor - M s taktom 1,6 GHz, odlikuje pa jih tudi velik zaslon in zmogljiv litijev akumulator. Pomnilnik je velik 256 MB, disk 20 GB, zaslon ima diagonalo 14,1 palcev in ločljivost 1024 x 768 pik, vse različice pa imajo omrežno kartico, modem in operacijski sistem Windows XP. Ena izmed udarnih lastnosti novega prenosnika naj bi bila tudi nizka cena, ob tem pa zgradba jamči tudi visoko zmogljivost prenosnika.
Hewlett Packard je predstavil tri nove digitalne fotoaparate, namenjene pretežno domači rabi. Prva novost je HP Photosmart 320, ki je primeren tudi za začetnike in ima dostopno ceno. Paket vsebuje programsko opremo HP Instant Share, ločljivost fotoaparata je dva milijona pik, ta pa omogoča tudi snemanje video posnetkov. Za hranjenje slik uporablja 8 MB velik pomnilnik, na voljo je (le) 4-kratni digitalni zum, programska oprema pa podpira računalnike PC in Macintosh. Cena tega m odela je 250 evrov. Druga novost je digitalni fotoaparat HP Photosmart 620, namenjen nekoliko zahtevnejšim kupcem. Fotoaparat ima ločljivost 2,1 milijona pik in 12-kratni zum (3-krat optični in 4-krat digitalni). Fotografije shranjuje v notranji pomnilnik velikosti 8 MB, dodatno pa lahko uporabimo tudi pomnilniške kartice Secure Digital. Photosmart 620 stane 300 evrov. Najvišje med novostmi je HP Photosmart 720, namenjen potrebam izkušenih uporabnikov digitalnih fotoaparatov. Ta model nudi ločljivost 3,3 milijona pik, z 12-kratni zum, notranji pomnilnik je velikosti 16 MB, tako kot pri modelu Photosmart 620 pa lahko uporabimo tudi dodatne pomnilniške kartice Secure Digital. HP Photosmart 720 vključuje programsko opremo HP Photo and Imaging in bo na voljo po predvideni ceni 450 evrov.
Japonski Sharp želi kot kaže ostati prvak med najlažjimi prenosnimi računalniki, ki pa imajo še vedno normalno velik zaslon in zmogljivo strojno zasnovo. Na sejmu v New Yorku so tako prikazali že tretjo generacijo ultra tankih prenosnikov, bolj znanih z imenom Muramasa. Model PC-UM30W, kot se uradno imenuje novinec, tehta le 1,3 kg in v debelino meri manj kot 2 cm. Opremljen je najnovejšim ultra-varčnim procesorjem Pentium III-M s taktom 866 MHz, premore pa tudi 40 GB velik disk in 12,1-palčni zaslon LCD. Med vmesniki velja predvsem omeniti vgrajeni brezžični omrežni vmesnik 802.11b, na voljo pa je tudi dodatni akumulator s katerim prenosnik lahko deluje do sedem ur. Sharpov novinec nima vgrajenega disketnika ali enoto CD-ROM, te pa lahko priključimo prek vmesnika USB. Cena tega modela je okoli 2000 dolarjev.
Čeprav je do uradne predstavitve tehnologije Mira še nekaj mesecev, so se pri Microsoftu odločili objaviti uradno ime izdelka. Izdelek bo imel uradni naziv Windows CE for Smart Displays, s čimer se enakopravno uvršča v skupino izdelkov z okoljem Windows CE. Tehnologija Mira omogoča, da ploski zaslon LCD uporabljamo ločeno od računalnika, s katerim je povezan prek brezžične povezave (IEEE 802.11b). Microsoft je pravzaprav združil v izdelku nekaj že znanih tehnologij, kot je okolje Windows CE, ki zahteva malo pomnilniškega prostora in nudi trenutni zagon, ter terminalski način dela, ki omogoča, da lahko vsebino zaslona operacijskega sistema vidimo tudi na oddaljenih računalnikih. Pri Microsoftu tudi pravijo, da bodo same tablice oziroma brezžične zaslone imenovali Windows Powered Smart Displays, omogočali pa bodo uporabo računalnika z okoljem Windows XP na daljavo, seveda v območju signala brezžičnega vmesnika. Doslej je zamisel podprlo okoli 15 proizvajalcev, sami zasloni pa bodo imeli diagonalo 15 palcev, stali pa bodo med 500 in 800 dolarji. Začetek prodaje bo jeseni v Aziji in ZDA, v Evropi pa lahko pričakujemo pametne zaslone v začetku leta 2003.
Intel si močno prizadeva, da bi pospešil prodajo kartic in ostale infrastrukture s podporo za omrežno tehnologijo ethernet s hitrostjo 1 Gb/s. Nedavno so tako še dodatno znižali cene gigabitnih kartic, ki tako zdaj stanejo le še 60 dolarjev. Zanimivo, da so pri Intelu nove kartice začeli prodajati z nižjo ceno, kot zahtevajo za svoje kartice s hitrostjo 10/100 Mb/s (uradna cena znaša 70 dolarjev). Zaradi hitrega padca cen in Intelovega interesa k večji prodaji nekateri analitiki že predvidevajo, da lahko v začetku naslednjega leta cene gigabitnih omrežnih kartica padejo na nivo 20 dolarjev, toliko kot danes odštejemo za najcenejše omrežne kartice na trgu. Po nekaterih podatkih Intel tudi pripravlja podporo za gigabitni ethernet v sistemskih naborih, kar pomeni, da bodo računalniki kmalu že v osnovi opremljeni s to sodobno tehnologijo. Seveda pa za rabo hitrejših kartic potrebujemo tudi ustrezna omrežna stikala, katerih cene padajo nekoliko počasneje kot pri samih karticah.
Toshiba je predstavila nov predvajalnik digitalne glasbe, ki za hranjenje podatkov uporablja miniaturni disk. Toshiba Gigabeat, kot se imenuje predvajalnik, uporablja proizvajalčeve miniaturne 1,8-palčne diske tipa PC Card, ki zmorejo hraniti do 5 GB podatkov. S tem izdelkom postaja Toshiba glavni tekmec nekaterim znanim prenosnim predvajalnikom z diski, v prvi vrsti Appleovem iPodu, ki je nedavno doživel prenovo in zdaj nudi disk velikosti 10 GB. Toda Gigabeat ima to prednost, da je vgrajeni disk izdelan v obliki kartice in s tem izmenljiv z drugimi diski, lažje pa ga je tudi priključiti na računalnik, zlasti prenosnik opremljen z enotami PC Card.
Philips je prikazal prototip miniaturnega nosilca CD in ustrezno optično enoto, ki bosta morda nekega dne našla mesto v ročnih računalnikih in celo mobilnih telefonih. Velikost enote je namreč le 5,6 x 3,4 x 0,75 cm, sam nosilec pa ima v premeru 3 cm. Prototip uporablja zmogljivejši modri laser, zato dosega zelo visoko gostoto zapisa in kljub majhnim dimenzijam nudi prostor za 1 GB podatkov, torej približno 50% več kot današnje enote CD-ROM. Enota je energijsko varčna, zaradi česar je primerna za uporabo v mobilnih napravah. Philips meni, da ima lahko prototip lepo prihodnost, saj je cena pomnilniškega prostora na optičnem disku bistveno nižja od cene na drugih pomnilniških nosilcih, na primer pomnilniških karticah. Omejitev (z zornega kota ponudnikov vsebin pa prednost) je le ta, da je podatke s takih optičnih nosilcev mogoče le brati. Toda zato je lahko miniaturni CD primeren za distribucijo glasbe, filmov in drugih digitalnih vsebin. Philips s tem izdelkom vstopa na področje izmenljivih pomnilniških izdelkov, kakršen je tudi izdelek ameriškega podjetja DataPlay, ki lahko hrani do 500 MB podatkov, vendar lahko na nosilce tudi zapisuje.
Svetovni trg programskih strežnikov je v letu 2001 zaradi manjših vlaganj v izdelke IT zabeležil le 20-odstotno rast, proizvajalci pa so ustvarili 1,18 milijarde dolarjev prihodkov, poroča družba Dataquest. Leto poprej je bila rast kar 92-odstotna, iztržek od prodaje pa je znašal 990 milijonov dolarjev. Lanskoletni zmagovalec na trgu programskih strežnikov je bil IBM, ki je prodal kar 71 odstotkov več licenc kot v letu 2000, s tem pa je dosegel 31-odstotni svetovni tržni delež (v letu 2000 22 odstotkov). Na prvem mestu je sicer še vedno podjetje BEA Systems z 34-odstotnim deležem, ki je lani zabeležilo 23-odstotno rast prodaje. Na tretjem mestu je Sun z devetodstotnim tržnim deležem.
Področje tiskalnikov je za družbo Hewlett Packard tudi po združitvi s podjetjem Compaq še naprej strateškega pomena. Za konec letošnjega leta in začetek prihodnjega zato načrtujejo pravo ofenzivo novih modelov, saj naj bi v manj kot letu dni predstavili kar okoli 50 novih tiskalnikov, največ v tako kratkem času v zgodovini podjetja. V posodobitev proizvodnje, razvoj in trženje nameravajo vložiti kar 1,2 milijarde dolarjev, s čimer namerava še bolj utrditi svoj vodilni položaj na trgu.
Sun se namerava tudi v bodoče boriti proti Intelu s svojo družino mikroprocesorjev UltraSparc. Nedavno so tako razgrnili načrte za naslednje generacije procesorjev, ki bodo kljubovale in po navedbah proizvajalca presegale zmogljivost Intelovih procesorjev Itanium. Peta generacija UltraSparcov bo tako v začetku na voljo s taktom 1,8 GHz, vendar ima Sun v načrtih višanje delovnih frekvenc vsaj do 3 GHz. Pred tem pride na vrsto UltraSparc IV, ki bo na začetku na voljo s taktom 1,2 GHz (to frekvenco bodo kmalu ponudili tudi v današnjih različicah UltraSparc III), segal pa bo do meje 2 GHz.
Proizvajalci diskov nadaljujejo z razvojem in na trg prihajajo vse hitrejši in zmogljivejši modeli. Fujitsu je tako nedavno predstavil novo generacijo diskov za strežnike, ki se lahko pohvalijo z visoko zmogljivostjo v majhnem prostoru. Kljub temu, da diski iz družin MAP in MAS sodijo med tako imenovane nizkoprofilne modele, nudijo prostor za 73,5 oziroma 147 GB. To so dosegli z uporabo dvakrat večje gostote zapisa, zaradi česar potrebujejo manj podatkovnih plošč. Družina diskov MAP nudi hitrost vrtenja 10.000 vrtljajev na minuto, MAS pa 15.000 vrtljajev na minuto, z novimi algoritmi in izboljšavami pa presegajo notranjo hitrost prenosa podatkov za 25% oziroma 28% glede na dosedanje izdelke (zdaj dosegajo do 114 MB/s). Obe družini diskov sta na voljo z vmesnikom Ultra320 SCSI (hitrost prenosa 320 MB/s), diski družine MAP pa so na voljo tudi z vmesnikom FC-AL2. V prodaji bodo sredi jeseni.
Pri IBM-u so se odločili za poenotenje strojne platforme pri svojih največjih strežnikih. Kmalu naj bi v tudi v najzmogljivejše mainframe računalnike zSeries vgrajevali procesorje Power, ki si sicer osnova za srednje družine pSeries in iSeries. S tem korakom naj bi močno znižali stroške proizvodnje in kasnejše podpore ter skrajšali čas med produkcijo in prodajo. Poleg tega naj bi tudi zmanjšali velikosti razvojnih ekip, saj ima vsaka družina strežnikov danes svoje razvojne ekipe za programsko opremo. Poenotenje na nivoju procesorjev bi odprlo pot za združenje razvoja čez široko paleto strežnikov. Poleg skupnih procesorjev pri IBMu namervajo poenotiti tudi druge strežniške elemente, na primer Infiniband, ki bo v prihodnje uporabljen v vseh družinah strežnikov, od najmanjše na Intelovi platformi xSeries, do največjih računalnikov zSeries. IBM je že pred časom nakazal, da namerava poenotiti svoje strežniške platforme. Leta 2000 so tako predstavili skupno ime za vse svoje dotedanje družine izdelkov, ki od tedaj nosijo ime eServer.
Svetovna prodaja sistemov za upravljanje relacijskih zbirk podatkov (RDBMS) naj bi v letu 2006 dosegla 20 milijard dolarjev, napoveduje raziskovalno-analitska družba IDC. Zaradi gospodarske krize v letu 2001 se je prodaja na tem področju zmanjšala, uspešnejši pa so bili manj zmogljivi in cenejši sistemi. Zaradi tega je dokaj dobre rezultate ustvaril Microsoft, Oracle, ki na trgu RDBMS še vedno drži prvo mesto, pa je ostal pri usmeritvi v zahtevnejše rešitve, zato je tudi iztržil manj od pričakovanj. Lanska prodaja pri IBM-u se je povečala zaradi prevzema Informixovega oddelka za razvoj sistemov RDBMS, veliko manjših izdelovalcev programske opreme za baze podatkov pa je zaradi slabega poslovanja zaprlo svoja vrata.
Microsoft je na razstavi PC Expo/TechXNY v New Yorku razkril nekaj podrobnosti o novi veliki različici pisarniškega paketa Office, ki bo kot vse kaže prišel v prodajo v maju 2003. Izdelek, ki ima za zdaj delovno ime Office 11, morda pa se bo na koncu imenoval Office.NET je še v fazi intenzivnega razvoja, zato so pri Microsoftu spregovorili le o glavnih smernicah razvoja. Programski paket bo tako imel precej izboljšano in poglobljeno podporo za XML, zlasti v obliki XML poslovnih vmesnikov, ki bodo omogočali uporabnikom neposredni dostop do podatkov v poslovnih informacijskih sistemih (ERP) in prenos v pisarniške programe, na primer Excel.
Intel je predstavil novo različico mobilnih procesorjev Pentium 4-M, ki prvič dosega takt 2 GHz. Ob novincu, ki se strukturno ne razlikuje od svojih predhodnikov, so predstavili tudi nekoliko šibkejšo, a cenejšo različico s taktom 1,9 GHz. Sočasno so pri Intelu predstavili tudi nove mobilne Celerone, ki slonijo na istem jedru kot Pentium 4, razlikujejo pa se v velikosti predpomnilnika in seveda ceni. Na voljo so različice s takti 1,33 GHz, 1,4 in 1,5 GHz. Cene Celeronov se gibljejo med 134 in 170 dolarji, medtem ko bo za zmogljivejše Pentiume 4-M treba odšteti od 401 do 637 dolarjev. S tem pa razvoj še ni zaključen. Intel predvideva, da bodo v zadnjem četrtletju predstavili še različico s taktom 2,2 GHz, v začetku leta 2003 pa naj bi bili na voljo tudi prenosniki s takti procesorjev 2,4 GHz.
Pri Oraclu, enem od največjih softverskih podjetij na svetu, so se zapletli v neprijeten škandal s kalifornijsko vlado. Oracle je pred letom dni podpisal 95 milijonov dolarjev vredno pogodbo o dobavi programske opreme, s katero naj bi Kalifornija v prihodnjih šestih do desetih letih prihranila od 50 do več kot 160 milijonov dolarjev. Posel med Oraclom in Kalifornijo pa je državna revizijska komisija ocenila zelo kritično in menila, da država sploh ne bo nič privarčevala - celo nasprotno, plačati bi morala 41 milijonov dolarjev več kot so vredne dosedanje pogodbe. Ker je vsaka stran vztrajala pri svojem, so ustanovili posebno preiskovalno komisijo, ki je začela s podrobno preiskavo.
Skupina strokovnjakov iz 30 držav s področja informacijske varnosti pripravlja v okviru organizacije OECD sveženj napotkov za informacijsko varnost, ki naj bi pripomogli k razvoju in uporabi varnostnih standardov IT, morda pa tudi pri sprejemu ustrezne zakonodaje, povezane z varnostjo na informacijskem področju. OECD je prve usmeritve v zvezi z varnostjo informacijskih sistemov predstavil že v letu 1992, zdaj pa si v luči napredka industrije IT in lanskega terorističnega napada na ZDA prizadeva za posodobitev teh načel.
Hewlett Packard je predstavil nove modele ročnih računalnikov iPaq, prvič pod svojim okriljem po združitvi z družbo Compaq. Novi ročni računalniki imajo oznako iPaq H3900, zanje pa so značilni predvsem hitrejši in varčnejši procesor, boljši zaslon in nekaj drugih manjših novosti. Zanimivo, da so pri HP-ji za nove iPaqe zadržali enako obliko in zunanjo podobo kot pri dosedanjih modelih H3800. Največja novost je brez dvoma novi Intelov procesor Xscale PXA250 s taktom 400 MHz, ki zamenjuje dosedanje modele StrongArm 1100. Novi procesor nudi večjo zmogljivost, predvsem pa boljši izkoristek dragocene energije, poleg tega pa je programsko povsem združljiv z dosedanjimi modeli. Novi zaslon je mešanica med refleksivnim in navadnim zaslonom z aktivno matriko, po navedbah proizvajalca pa naj bi nudil svetlejšo in bolj kontrastno sliko zlasti v težjih svetlobnih pogojih.
Microsoft je razkril načrte za projekt Palladium, doslej najbrž najbolj ambiciozen poskus na področju računalniške varnosti, ki bo najbrž krojil prihodnost osebnih računalnikov v celoti in morda tudi drugih računalniško podprtih naprav. Palladium je konkretizacija napovedanih korakov v okviru iniciative Zaupanja vredno računalništvo, ki ga je pozimi razkril Bill Gates. Pri Microsoftu celoti pravijo >>varno procesno okolje<<, saj naj bi Palladium omogoča vse od preprečevanja okužb z virusi, vdorov v računalnike, avtentifikacijo, avtorizacijo uporabnikov in programov, ter nadzor digitalnih vsebin, od glasbe, filmov, do licenčne programske opreme. Palladium naj bi omogočal varno elektronsko poslovanje, legalno uporabo programske opreme in digitalnih vsebin, pa tudi šifriranje in varovanje podatkov hranjenih na osebnem računalniku, torej varovanje zasebnosti. Možnosti uporabe pa še precej več.
Računalniška in druga podjetja zelo pogosto iščejo strokovnjake s področja razvoja programske opreme v državah, kjer je delovna sila precej cenejša. Pri delu na daljavo so na prvem mestu še vedno indijski programski razvijalci, v zadnjem času pa se kot zanimiva možnost kažejo tudi bolgarski programerji. Američani, ki najemajo Bolgare, trdijo, da so hitri, poceni, visoko usposobljeni, govorijo tekoče angleško in se hitro odzivajo, ko je treba čez noč rešiti kakšno težavo. Lanska kriza v industriji IT je prisilila večino igralcev na tem področju k zmanjševanju stroškov. Tako so programerji v Indiji, ki obvladujejo 80-90 odstotkov trga dela na daljavo, sprejeli zmanjšanje urne postavke z lanskih 30 na letošnjih 20-25 dolarjev plačila. No, programerjem v Indiji, Izraelu, na Filipinih in drugod pa se obetajo boljši časi, saj se izboljšujejo tudi razmere v svetovnem gospodarstvu.
Podjetje Caldera International, znano po lastni distribuciji Linuxa in kot lastnik SCO Unixa, je napovedalo, da prihodki ne bodo tako visoki kot so pričakovali in da bodo znašali le nekaj več kot 15 milijonov dolarjev. Poleg tega nameravajo odpustiti 15 odstotkov zaposlenih, predvsem v podružnicah v Nemčiji in ZDA. To sicer ni nič nenavadnega v času recesije, vendar je pa alarmantno, da je prvi odšel tehnični direktor.
