Izdelovalec programske opreme za snemanje na nosilce CD-R Roxio in ena največjih glasbenih založb EMI sta se zavezala, da bosta razvila storitev, ki bo omogočala plačljivo in legalno nalaganje glasbe iz interneta in snemanje na nosilce CD-R. Po pogodbi bo Roxio zagotovil potrebno tehnologijo in distribucijske kanale, EMI pa je vložil neimenovano, a bojda znatno vsoto v Roxio.
Podjetje 3Com je predstavilo brezžično kartico PC Card, ki s pomočjo standarda Bluetooth omogoča povezavo prenosnika s tiskalnikom, prenosnim telefonom in drugimi napravami, ki so opremljeni s standardom Bluetooth. Kartica stane 150 dolarjev. Računalniška industrija veliko stavi na standard Bluetooth, ki ga razvijajo že vrsto let, vendar zaenkrat še ni dosegel pravega komercialnega uspeha.
Da Slovenija sodi med najrazvitejše evropske države na področju mobilne telefonije, je doslej v glavnem skrbel največji operater Mobitel, saj njegovo omrežje uporablja približno polovica vseh državljanov. Vendar pa tudi Si.Mobil, ki obvladuje zmerom večji tržni delež ne spi. Prvi v Sloveniji in med prvimi v Evropi so pričeli ponujati storitev paketnega prenosa podatkov GPRS. Storitev bo na voljo od 15. junija, kar je precej pred Mobitelom, ki namerava GPRS ponuditi šele enkrat v drugi polovici leta.
Po mnenju ameriškega svetovalnega podjetja za informacijske tehnologije Illuminata so preostali meseci letošnjega leta najprimernejši čas za nakup strežnikov, ki temeljijo na Intelovi arhitekturi. Slabo stanje gospodarstva, predvsem t.i. nove ekonomije je privedlo do hude konkurence med štirimi največjimi proizvajalci tovrstnih strežnikov.
Nemško podjetje SuSE je na tržišče poslalo novo različico lastne distribucije Linuxa SuSE Linux 7.2, ki temelji na jedru 2.4.4 in namizju KDE 2.1.2. Dodane so mnoge večpredstavne >>olepšave<< sistema, kot je podpora za dodatke v Netscape Navigatorju, zapise Flash, RealAudio in RealVideo, dodali pa so tudi predvajalnik MP3, klaviaturo MIDI in program za urejanje glasbe. Izboljšana je tudi varnost z osebnim požarnim zidom AMaViS, ki hkrati preverja elektronsko pošto za viruse in datotečni strežnik Samba 2.2, ki podpira Microsoftove datotečne sisteme, kar bistveno olajša povezovanje računalnikov. Različica SuSE Linuxa 7.2 za domače uporabnike stane 30 dolarjev, profesionalna različica pa 70 dolarjev.
Ameriški izdelovalec omrežne opreme 3Com je ob koncu zadnjega finančnega četrtletja, ki se je končalo 1. junija, zmanjšal napovedi o višini prihodka. Po prvotnih napovedih naj bi v četrtletju zaslužili 575 milijonov dolarjev, zdaj pa so te ocene znižali za 18 do 22 odstotkov na 450 do 475 milijonov dolarjev. Glavni vzrok za slabšo prodajo je v manjšem obsegu prodaje omrežne opreme. V 3Comu so se tudi odločili, da ne bodo več izdelovali potrošniških modemov DSL in priključkov za kabelski internet, še naprej pa bodo izdelovali DSL usmerjevalnike in modeme za poslovno rabo.
iMac, računalnik, ki je kazal, da bo pomagal Applu ponovno prevzeti pomemben tržni delež pri domačih uporabnikih, postaja zastarel. Čeprav pri Applu vsakih nekaj mesecev dodajo pomnilnik, boljšo grafično kartico ali hitrejši procesor, pa osnovno težava iMaca predstavlja za sedanje razmere majhen, 15 palčni zaslon. Vendar, kot kaže, se bo tudi to spremenilo. Novičarska skupina Appleinsider je objavila, da bo Apple predstavil novo različico iMaca na julijskem sejmu MacWorld Expo v New Yorku. Bistveno vprašanje, ki se poraja pri večini navdušencev nad Macintoshi pa je tehnologija zaslona novega iMaca. Ni še povsem jasno ali naj bi šlo za običajen 17-palčni monitor, ki bi sicer zasedel precej prostora, ali pa se bodo pri Applu odločili uporabiti dražji 15,1 palčni zaslon LCD, ki so ga vključili v prenosnik PowerBook G4.
Podjetje Nvidia, doslej znano predvsem po grafičnih pospeševalnikih, kjer ima trenutno vse večji tržni delež, se je podalo tudi na področje sistemskih procesorskih naborov. Na sejmu Computex so predstavili sistemski nabor z imenom nForce, ki poleg podpornih funkcij za procesorje vsebuje tudi grafični pospeševalnik, komunikacijske in zvočne funkcije. Nabor, ki so ga v osnovi zasnovali za Microsoftovo prihajajočo igralno konzolo Xbox, bo tako našel tudi pot v navadne računalnike.
Podjetje Repro Ljubljana je te dni v svojih prostorih na Šmartinski 106 pri BTC-ju odprlo demonstracijski center za digitalno fotografijo DigiLAB. Kot so poudarili predstavniki podjetja, so v digitalni fotografiji videli prihodnost že leta 1995, dodatno pa so se temu posvetili zaradi glavnega partnerja, podjetja Epson, ki sodi med vodilne proizvajalce barvnih tiskalnikov in digitalnih fotoaparatov. Poleg Epsonovih izdelkov nameravajo v DigiLABu ponujati tudi izdelke drugih proizvajalcev, predvsem Canon, Sony in Ricoh. Vendar pa osnovni namen DigiLABa ni zgolj v ponudbi izdelkov za ustvarjanje, urejanje in tiskanje digitalne fotografije, temveč tudi v podajanju znanja, ki so ga pri Repru pridobili v letih izkušenj.
Podjetje AMD je v času tajvanskega računalniškega sejma Computex predstavilo niz novosti na področju mikroprocesorjev. Prva novost je nova najhitrejša različica procesorja Athlon, ki odslej deluje tudi s taktom 1,4 GHz (doslej največ 1,33 GHz), s čimer so obnovili izziv Intelu na področju najzmogljivejših procesorjev. Druga novost je novi najhitrejši procesor Duron, ki odslej deluje tudi s taktom 950 MHz. Oba procesorja sta namenjena osnovnim ploščam s podnožjem Socket A, stanejo pa 253 dolarjev (Athlon 1,4 GHz) oziroma 122 dolarjev (Duron 950 MHz).
Proizvajalca mikroprocesorskih izdelkov AMD in Transmeta sta nekoliko nepričakovano najavila, da nameravata v bodoče skupaj razvijati nekatere tehnologije in jih uporabljati v svojih izdelkih. Transmeta bo tako podprla AMDjevo tehnologijo vodil HypetTransport, kot zamenjavo za vodilo PCI, podprli pa bodo tudi AMDjevo arhitekturo x86-64, torej 64-bitno imeplemnetacijo sedanjega nabora ukazov x86.
Med tem, ko na tržišče prihaja nova generacija vmesnikov USB, ki bodo omogočali hitrosti prenosa podatkov do 480 Mb/s in s tem konkurirali hitrejšemu vmesniku IEEE-1394 (Firewire), ki dosega hitrosti do 400 Mb/s, podporniki slednjega že načrtujejo naslednika. Specifikacija, ki jo za zdaj imenujejo IEEE-1394b naj bi omogočala hitrosti kar do 3,2 Gb/s, sprejeli pa naj bi jo že do konca letošnjega leta. Sprva naj bi podprli hitrost 800 Mb/s, nato 1,6 Gb/s in nazadnje še najvišjo možno hitrost novega standarda. Tehnologija, ki jo močno podpirajo številni veliki proizvajalci, kot sta Apple in Sony (i.Link), naj bi z novim standardom dobila dovolj veliko prepustnost za izdelavo večpredstavnih komunikacijskih omrežij med digitalnimi računalniškimi in elektronskimi napravami, zlasti v domači rabi. Hkrati z večjo hitrostjo prenosa naj bi poenostavili izvedbo vmesnika za rabo čim širšem krogu naprav ter povečali največjo dolžino povezav, prek katerih signal še deluje pravilno. To naj bi dosegli s podporo novih vodnikov, kot so plastični optični kabli in omrežni kabli Category 5, pri katerih naj bi signal lahko potoval na dolžinah tudi okoli 100 metrov (današnji IEEE-1394 prek navadnega kabla deluje na razdaljah do 4,5 metrov). Trenutno raziskujejo tudi možnost uporabe steklenih optičnih vlaken, kjer naj bi signal lahko potoval tudi nekaj kilometrov daleč.
Philips je javnosti predstavil prvi zaslon s tehnologijo LCD, ki zmore tako prepuščati, kot odbijati svetlobo. V prvem primeru nudi boljšo sliko pri močni dnevni svetlobi, v drugem pa primerno sliko v temnejšem ali temnem okolju. Novi izdelek z oznako LC121S1 vsebuje novo tehnologijo, ki omogoča samodejni preklop med obema načinoma delovanja. Za tovrstni izdelek je novinec dokaj velik, saj ima diagonalo 12,1 palcev in ločljivost 800 x 600 pik, zato bo primeren za rabo v prenosnikih. Pri prepustnem načinu delovanja bo nudil kontrastno razmerje 30:1 ob uporabi lastnega vira napajanja pa 5:1. V prodaji bo sredi poletja, ko ga lahko pričakujemo v prvih prenosnikih.
Podjetje Motorola je predstavilo novo generacijo mikroprocesorjev namenjenih prenosnim računalnikom. Novi procesor z imenom PowerPC 7440 ali bolj priljubljeno PowerPC G4 Plus bo vseboval jedro, ki deluje z nižjo napetostjo, kot dosedanji model PowerPC 7450 (1,5 V namesto 1,8V), zaradi česar so porabo energije zmanjšali s 14 Wattov pri dosedanjem procesorju s taktom 533 MHz na samo 11,4 Wattov pri novem izdelku z višjim taktom 600 MHz. Poleg omenjene frekvence bo novi procesor sprva na voljo tudi v izvedbi s taktom 700 MHz, vseboval na procesor vgrajen drugonivojski predpomnilnik velikosti 256 KB, za razliko od modela PowerPC 7450 pa ne bo podpiral zunanjega tretjenivojskega predpomnilnika. Sistemsko vodilo, ki ga podpira procesor, deluje s taktom 133 MHz.
Apple nadaljuje z letošnjo obilico novosti, tokrat na področju programske opreme. Konec maja so tako predstavili razvojno orodje WebObjects 5, ki omogoča izdelavo zmogljivih javanskih in spletnih programov. Nova različica v celoti podpira programski vmesnik Jave 2, izvršno različico Java 2 Standard Edition 1.3, omogoča pa izdelavo visoko prenosljivih programov, ki delujejo na različnih programskih strežnikih. WebObjects 5 podpira tudi niz novosti, kot dostop do podatkovnih virov prek ogrodja Enterprise Objects in orodje za modeliranje podatkov Enterprise Object Modeler, polno podporo za XML, novo orodje za lažje delo na obsežnejših projektih Project Builder, ter številne izboljšave v obstoječih orodjih za izdelavo troslojnih programov in povezave s spletnimi tehnologijami. Cena novega paketa je 700 dolarjev, deluje pa v okoljih MacOS X in Windows 2000.
IBM je pričel s proizvodnjo nove tehnologije za prevleko podatkovnih nosilcev v diskih, ki obljublja bistveno povečanje zmogljivost hranjenja podatkov v primerjavi s tem, kar se uporablja danes pri magnetnih diskih. Novost, ki ji pri IBM-u pravijo >>čarobni prah<< (pixie dust) naj bi kar štirikrat povečala gostoto zapisa podatkov, s čimer naj bi dosegli skupno gostoto okoli 100 Gb na kvadratni palec površine. V praksi to pomeni, da lahko v tem obdobju pričakujemo 3,5 palčne diske velikosti okoli 400 GB, na miniaturne diske za ročne računalnike (MicroDrive) pa naj bi lahko shranili kar 6 GB podatkov, kar je približno dovolj prostora za okoli osem celovečernih filmov.
Intel je nedavno predstavil novo generacijo energijsko zelo varčnih procesorjev za prenosne računalnike, s čimer so neposredno odgovorili na izziv podjetja Transmeta in njihovih procesorjev Crusoe. Med novostmi sta zelo varčna procesorja Pentium III in Celeron s taktom 600 MHz, ki porabita pri delovanju manj kot en watt. Nova procesorja bosta uporabna predvsem v najlažjih mikro prenosnikih, ki so vse bolj priljubljeni na nekaterih tržiščih, zlasti na Japonskem. Le malo več energije porabi novi energijsko varčni procesor Pentium III s taktom 750 MHz, ki je namenjen subnotesom, za hitre in cenejše >>navadne<< prenosnike pa so pri Intelu predstavili tudi mobilni Celeron s taktom 800 MHz.
Microsoft je v povezavi s nedavno predstavitvijo novih 64-bitnih procesorjev Intel Itanium napovedal svoje prve izdelke za 64-bitno procesorsko arhitekturo. Sprva bosta v 64-bitni izvedbi na voljo dva izdelka. Najprej pride na vrsto 64-bitna različica strežniškega sistema, ki bo nosil ime Windows 2002 Advanced Server Linited Edition. Ta naj bi bil na voljo sočasno s začetkom prodaje prvih strežnikov s procesorji Itanium, v načrtu za konec poletja ali začetek jeseni. Kot že samo ime pove, gre za izdelek, ki je predhodnik nove generacije strežniških izdelkov, le da bo imel v primerjavi s temi omejeno število novosti, ki bodo sledile s predstavitvijo strežniških različic Windows 2002 nekje v naslednjem letu.
MasterCard je najavil, da bo konec pričel uvajati globalni sistem klirinškega upravljanja (GCMS), ki bo temeljil na internetnih protokolih. GCMS bo preko interneta povezoval trgovce in ponudnike storitev, ki omogočajo plačilo z MasterCardovo kreditno kartico s približno 20 tisoč bankami, ki kartice izdajajo. Po predvidevanjih vodstva MasterCarda bodo vse banke vključene v projekt do začetka 2003.
Compaq in Intel sta napovedala, da razvijata strežniške sisteme, ki bodo temeljili na Intelovih varčnih procesorjih z delovnim imenom Tualatin. Z uporabo varčnih procesorjev bo mogoče ob nizki porabi energije v en strežniški stolp postaviti strežniško farmo s kar 200 do 300 procesorji. Pri Compaqu načrtujejo, da bodo do konca leta že poslali na trg prve strežnike ProLiant in QuickBlade, ki bodo temeljili na Tualatinih.
Toshiba je predstavila majhen strežnik Magnia Z300, ki meri zgolj 23,3 x 40 x 10 centimetrov, poganjata pa ga eden ali dva Intelova procesorja Pentium III s taktom 866 MHz ali 1 GHz. Osnovna različica vsebuje 128 MB pomnilnika, ki je razširljiv do 3 GB in 125 GB diskovnega prostora, možno pa je dodajati diske do skupne velikosti 584 GB. Skupaj s strežnikom bo na voljo tudi kartica za brezžično krajevno omrežje, ki bo podpirala standard IEEE 802.11b.
Casio je predstavil nov model lahkega prenosnika Cassiopeia Fiva MPC-206E, ki ga poganja Transmetin procesor Crusoe. Z uporabo varčnega Crusoeja in le 8,4 palčnim zaslonom, naj bi Fiva zmogla kar 9 ur nepretrganega dela z enim polnjenjem akumulatorja. Fiva MPC-206E je tudi prvi prenosnik, ki poleg Windowsov (Millennium Edition) poganja tudi Linux. Preklop med sistemoma je mogoč zgolj s pritiskom na tipko. Sistem ponuja dodatne prednosti predvsem na področju varčevanja z energijo, saj se okleščena različica Linuxa naloži v trenutku in je uporabna za denimo predvajanje posnetkov MP3 ali prenašanje datotek.
Trije veliki japonski proizvajalci računalnikov, NEC, Sony in Fujitsu so napovedali vgradnjo AMDjevih novih procesorjev Athlon 4 in Duron v svoje nove prenosnike. Omenjeni proizvajalci skupaj zalagajo več kot polovico japonskega trga z računalniki. Prvo od podjetij, ki bo dalo na trg prenosnik z novim procesorjem, bo NEC. V najdražje računalnike LaVie serije G bodo vgrajevali procesor Athlon 4 s taktom 1GHz Athlon, v cenejše LaVie L in LaVie U serije pa procesorje Duron s taktom 800 in 700 MHz. Sony bo na japonskem trgu prodajal računalnike VAIO FX210 s 700 MHz Duronom, Fujitsu pa bo v serijo prenosnikov Biblo vgrajeval Durone s 800 MHz. Novi AMD-jevi procesorji za prenosnike zapolnjujejo luknjo v dosedanji tovarniški ponudbi in predstavljajo resno konkurenco Intelovim procesorjem za prenosnike Penthium III.
Francoska medijska hiša Vivendi Universal je naznanila, da bo za 372 milijonov dolarjev kupila ameriško spletno glasbeno podjetje MP3.com, kar je svojevrstna ironija. Vivendi Universal je bil lani namreč edino od petih medijskih podjetij, ki so tožila MP3.com zaradi kršenja avtorskih pravic, ki ni pristalo na poravnavo. MP3.com je moral takrat Vivendiju izplačati 53,4 milijonov dolarjev odškodnine. Podjetje Vivendi ima 290.000 zaposlenih in poslovanje v sto državah po svetu. Z nakupom razvpite glasbene strani bodo dobili dostop do še približno 40 milijonov dosedanjih uporabnikov sistema MP3.com.
Samsung je predstavil svoj prvi >>pametni telefon<< SPH-I300, ki združuje značilnosti ročnega računalnika s Palmovim operacijskim sistemom in telefona GSM. Po Kyoceri je Samsung drugi proizvajalec, ki je v >>pametni telefon<< vključil Palm OS, vendar SPH-I300 odlikuje manjša teža in barven zaslon.
Predstavniki podjetja IBM so napovedali skorajšnji začetek prodaje prenosnikov ThinkPad in ročnih računalnikov z barvnim zaslonom in vgrajeno anteno za brezžičen dostop do omrežij. Tako so napovedali, da bodo proti koncu junija na trg poslali novi prenosnik ThinkPad A22 z vgrajeno anteno za dostop do omrežij 802.11b. Vgradnjo anten so napovedali tudi za serije prenosnikov T in X, v serijo I pa so jih začeli vgrajevati že septembra lani. Omrežne kartice bodo vgrajene v računalnik, prav tako kot antena, ki so jo namestili ob notranji stranici zaslona. Nov IBM-ov ročni računalnik z barvnim zaslonom in anteno za dostop do brezžičnih omrežij pa bo Workpad c505, zasnovan na pred nekaj meseci predstavljenim ročnim računalnikom Palm m505. V sodelovanju z enim od hotelov v Las Vegasu, IBM-ovi razvojniki preskušajo sistem za elektronski sistem sprejemanja gostov, v sodelovanju z banko HypoVereinsbanka pa so razvili sistem za povezavo prenosnikov in ročnih računalnikov z IBM-ovim eServer-jem z900, ki sistemskim inženirjem omogoča upravljanje strežnika na daljavo.
Gordon Moore, eden od soustanoviteljev Intela, je z dopolnitvijo 72 let odstopil s položaja člana upravnega odbora. Moore je začel soustvarjati industrijo mikroprocesorjev že leta 1965, ko je uveljavil idejo, da se mora zmogljivost čipov podvojiti vsakih 18 mesecev. Ta koncept so pozneje sprejeli kot Mooreov zakon. Moore verjame, da bo njegov zakon veljal še deset do dvajset let, razvojni inženirji pa bodo morali odpraviti pretirano segrevanje zmogljivejših čipov in razviti še drobnejša vezja. V nasprotnem primeru se lahko obdobje v Mooreovem zakonu podaljša z 18 na 60 mesecev in več. Intel je predstavil prvi procesor 4004 leta 1971, ta pa je imel 2250 tranzistorjev. Današnji Pentium 4 jih ima 42 milijonov, do konca desetletja pa naj bi bilo v enem procesorju več milijard tranzistorjev.
IBM razvijalcem Linuxa omogoča brezplačen 30- do 90-dnevni dostop preko interneta do enega od svojih velikih računalnikov eServer zSeries, ki ima deset procesorjev in 2,1 terabajta pomnilnika, stane pa od 750 tisoč dolarjev naprej. IBM-ov veliki računalnik lahko naenkrat sprejme več tisoč uporabnikov Linuxa, ki lahko dodeljen prostor uporabljajo za raziskovalne, poslovne ali zasebne namene. Brezplačna ponudba dostopa do velikega računalnika tipa zSeries je del IBM-ove odločitve, da letos nameni eno milijardo dolarjev za razvoj Linuxa. Linux močno podpirajo tudi HP, Compaq in Dell, zaostajata pa Sun in Microsoft.
Dell se je kot zadnji od največjih računalniških podjetij odločil za razvoj lahkih oziroma izredno tenkih strežnikov, ki jih bodo ponudili trgu sredi prihodnjega leta. V standardno omaro je bilo doslej možno združiti le 42 strežnikov. V prvi fazi se bo to število podvojilo, kmalu pa naj bi v omaro "stlačili" do 280 posameznih strežnikov. Prvi Dellovi lahki strežniki bodo delovali z Intelovo procesorsko arhitekturo IA-32, v drugi polovici leta 2002 pa naj bi vgrajevali že Intelovo drugo generacijo 64-bitnih procesorjev, znanih pod imenom McKinley. Dell je doslej prodajal cenejše strežnike, z uporabo McKinleya pa se bodo zavihteli v višji rang strežnikov - tako po zmogljivosti kot po ceni.
Strokovnjaki iz Lucentovih laboratorijev Bell na čelu s Horstom Stormerjem, dobitnikom Nobelove nagrade za fiziko v letu 1998, trdijo, da bi lahko plastika nadomestila optične kable, preko katerih so računalniki povezani z internetom. Plastika naj bi bila cenejša in bolj upogljiva, žal pa je uporabna le za razdalje do sto metrov, ker je slabše prevodna za signale od optičnih kablov. Stormer trdi, da bo plastična elektronika kmalu postala realnost, kar morda ni daleč od resnice, saj so marca v Bellovih laboratorijih predstavili prvi superprevodnik iz plastike. Zaradi nizke cene naj bi bila to tudi smer razvoja za hitre komunikacije v stanovanjih.
