Februarja so zlikovci z izsiljevalskim virusom DoppelPaymer napadli ameriško podjetje Visser Precision, ki sodi med večje dobavitelje oziroma podizvajalce za Teslo, SpaceX, Boeing, Lockheed Martin in podobna podjetja iz avtomobilske in aeronavtične industrije. Ker se podjetje ni uklonilo, so na internet priobčili ukradene podatke.
Ustanovitelj Amazona, Jeff Bezos, je kljub dragi ločitvi in globalni ekonomij, pretreseni od koronavirusa, ponovno najbogatejši zemljan.
Direktor podjetja Huawei, Richard Yu, je v spletnem intervjuju izjavil, da podjetje komaj kaj zasluži z modeli višjega cenovnega razreda, s preklopnim modelom Mate Xs pa naj bi celo delali izgubo.
Živimo v dobi, ko se za vsak problem napiše aplikacija za pametni telefon, kar velja tudi za covid-19. Trenutno potekata vsaj dva projekta (en na Cambridgeu in drugi na CMU), ki želita razvita aplikacijo, ki bi uporabniku nakazala, ali je morebiti okužen z novim koronavirusom.
HTC je v zadnjih letih finančno v zelo slabem položaju, pred kratkim pa so za februar objavili kar 30% padec prihodkov v primerjavi z istim obdobjem lani – a vse kaže, da so se prihodki sedaj vsaj malo ustalili.
Poleg YouTuba so se umiku spornih posnetkov in sporočil lotili tudi pri Facebooku, tako na družbenem omrežju kot v storitvi WhatsApp, podobno bo storil tudi Twitter.
Gre za Googlovo storitev za video pogovore in sestanke, konkurenca trenutno izredno priljubljeni storitvi Zoom in znanemu Skype.
Google je objavil novo različico brskalnika Chrome, ta prvič prinaša podporo za standard Web NFC.
Tudi Apple se pridružuje boju zoper koronavirusu, konkretno z izdelovanjem zaščitnih mask za zdravstvene delavce – 20 milijonov naj bi jih bilo že na poti v ZDA.
V spletu so se pojavili preizkusi hitrosti Intelovega razvojnega procesorja, ki kažejo zanimiv napredek pri grafični zmogljivosti.
Kitajski TCL je pri nas znan predvsem po televizorjih, v kratkem pa lahko pričakujemo tudi njihove pametne telefone.
Štirje največji britanski operaterji telekomunikacijskih storitev so v skupni objavi prosili za pomoč pri preprečevanju zažiganja baznih postaj.
Huawei je svojo storitev za pretočno glasbo, Huawei Music, uradno odprl še za 117 držav, med njimi je tudi Slovenija.
Elon Musk je delil posnetek, na katerem inženirji Tesle kažejo razvoj ventilatorjev, kjer se trudijo uporabiti čim več delov, sicer namenjenih njihovim avtomobilom.
Daleč na prvem mestu sicer ostaja Googlov brskalnik Chrome, kot smo pred časom pisali, pa Edge uporablja enako zasnovo.
Britanski razvijalec grafičnih procesorjev za telefone, Imagination Technologies, se boji prevzema s strani kitajskega investitorja v državni lasti.
Združenje za informatiko in telekomunikacije (ZIT) pri GZS vabi podjetja IKT, da s svojimi orodji in storitvami brezplačno pomagajo vsem, ki bi v času epidemije potrebovali pomoč.
V Birminghamu, Liverpoolu in v Mellingu so zagorele bazne postaje. Glede na sočasen incident oblasti predvidevajo, da je šlo za požig, preiskava uradnega razloga pa še poteka. Na internetu se je pojavil tudi posnetek, kjer mimoidoči nadlegujejo delavce, ki postavljajo telekomunikacijsko opremo. Incidente je sprožila gonja proti mobilnemu omrežju 5G, ki se je razrasla v najbolj nore teorije zarote.
Po 16. marcu, ko je v Sloveniji stekel prvi (nehoteni) veliki eksperiment učenja in dela od doma, je to izjemno povečalo internetni promet. Na stičišču SIX, kjer si operaterji izmenjujejo promet, se je ta podvojil na 130 Gb/s ob konicah. Raste tudi povpraševanje po specifičnih storitvah, ki jih nudi ARNES, ki je zadolžen za povezljivost in podporo šolstvu, znanosti in kulturi, skrbi pa tudi za del interneta, ki ga uporabljamo vsi (od domen .si dalje).
Agencija US Federal Aviation Administration je letalskim družbam, ki uporabljajo letala Boeing 787, ukazala, da letalo ugasnejo in ponovno prižgejo najmanj vsakih 51 dni. Sicer se lahko zgodijo »potencialno katastrofalne« stvari, so zapisali.
Google je sestavil poročila o gibanju uporabnikov s telefoni, ki kažejo na to, kako so se v borih nekaj tednih spremenile navade sveta.
Plaz kritik, ki se je samo v tem tednu zgrnil nad družbo Zoom zaradi varnostnih ranljivosti in pomanjkljivosti, je bil kot kaže tolikšen, da se je podjetje nemudoma odzvalo z javno razgrnjenim načrtom, ki med drugim vključuje interno preiskavo.
Nagla rast škodljivih kod, vsak dan se pojavi okoli pol milijona novih primerkov, predstavlja velik izziv za ponudnike varnostnih rešitev. Darjan Marčič, ustanovitelj in direktor Sophos Slovenija, nam je zaupal, kako se ubraniti pred nevarnostmi digitalnega sveta.
V Sinapurju in nekaterih drugih azijskih državah so v boju proti koronavirusu množično uporabljali pametne telefone, s katerimi lahko sledijo posameznikom in tako preverijo, s kom so bili v stiku in kdo se je od koga nalezel. Uporaba takšnih aplikacij vedno prinaša tudi pomisleke, saj je to hud poseg v zasebnost, zato je zelo pomembno, kdo in pod kakšnimi pogoji bo podatke lahko videl. Zato se v Evropi pripravlja platforma iniciative PEPP-PT (Pan European Privacy Protecting Proximity Tracing), ki bo rešila oba problema.
Predsednik podjetja E-Ink, ki stoji za »papirnimi« zasloni v bolj ali manj vseh e-bralnikih na tržišču, je povedal, da je globalno tržišče e-bralnikov »eksplodiralo«, še najbolje pa gre prodaja na Kitajskem. To verjetno ne čudi, glede na to, da so ljudje zaradi karantene doma in imajo čas brati kot še nikoli.
Svetovna karantena zaradi koronavirusa je pričakovano izjemno povečala interes javnosti za videokonferenčne programe. Pandemija je med trenutne zvezde povzdignila predvsem spletno storitev Zoom, ki jo uporablja staro in mlado, med drugim na tisoče učencev, dijakov, študentov, učiteljev po celi Sloveniji.
V Južni Koreji so 11 mesecev po zagonu prvega omrežja 5G priključili že več kot 5 milijonov naročnikov. Najcenejši mesečni paket 5G stane (preračunano) okoli 40 evrov.
V času karantene, ko je zaželjeno, da ljudje čim manj obiskujejo fizične trgovine, se povečujejo napori v spletno naročanje vsega, tudi hrane. Pri nas, kot vsi vemo, to precej šepa, v tujini pa tudi ni vse ravno najbolje.
Včeraj (ponedeljek) je nemška vlada sprejela amandma k zakonu o nalezljivih boleznih, ki je v osnovi vseboval tudi klavzulo o sledenju mobilnim telefonom. Vendar so to točko na koncu izpustili.
Redne stranke Amazonovih spletnih trgovin v Nemčiji, Veliki Britaniji in Italiji (in gotovo še kje) so ugotovile, da Amazona za Slovenijo v resnici ni več.
