Handspringovi ročni računalniki Visor bodo odslej opremljeni z brezžičnim omrežnim vmesnikom, ki so ga razvili pri podjetju Xircom. Xircom je od letošnjega januarja del Intela, ki je za to podjetje odštel 750 milijonov dolarjev. Vmesnik omogoča hitrost prenosa podatkov do 11 Mb/s in oddaljenost od omrežnega sprejemnika do 90 metrov. Stal bo 300 dolarjev, kupiti pa ga bo mogoče tudi v Xircomovi spletni trgovini.
Po navedbah Dataquesta naj bi bil globalni trg IT storitev v letu 2004 vreden 1,2 bilijona dolarjev, kar je sto milijard dolarjev manj od lanske napovedi. V prejšnjih letih je letna rast dosegala od 17 do 20 odstotkov, lani in letos pa se vrti okrog desetih odstotkov. Svetovni trg IT storitev naj bi ponovno zrasel prihodnje leto, vendar ne bo dosegel 20 odstotkov, pravijo pri Dataquestu. Največji trg za IT storitve je Severna Amerika, ki je imela lani s 345 milijoni dolarjev 52-odstotni delež. Sledila ji je Zahodna Evropa s 173 milijoni dolarjev, na tretjem mestu pa je območje Azije in Pacifika z 38 milijoni dolarjev. Do leta 2005 bo najbolj zrasel promet v azijski regiji, saj bodo številne države sofinancirale projekte s področja informacijske tehnologije.
Podjetji EMC in Network Appliance, vodilna ponudnika sistemov SAN in NAS sta objavila poslovne rezultate, ki so slabši od napovedanih. Čeprav obe podjetji še naprej poslujeta z dobičkom, je ta precej nižji kot v prejšnjih četrtletjih, kar slabo vpliva na vrednost delnic podjetij. EMC je tako objavil četrtletni promet v višini 2,35 milijarde dolarjev, kar je 10% slabše od napovedi. EMC, ki je bil lani 9 milijard dolarjev vredno podjetje, je načrtovali letos ta prag povečati na 12 milijard dolarjev, vendar se bodo zdaj morali >>zadovoljiti<< nekje z 10,5 milijardami dolarjev letnega prometa.
Podjetje Acer je predstavilo lahki strežnik Altos SA50, za katerega so prejeli precej nagrad za obliko in uporabnost. Strežnik je manjši od običajnega namiznega računalnika, ima 64 MB SDRAM, razširljiv do 256 MB, vgrajen disk z možnostjo dodajanje še enega zunanjega diska, deluje pa s operacijskim sistemom Linux. Na vrhu prednje plošče je vgrajen manjši LCD zaslon za upravljanje in diagnozo sistema, strežnik pa je mogoče upravljati preko spleta. Strežnik izpolnjuje iste naloge kot večji izdelki: omogoča strežbo elektronske pošte, dostop do interneta, strežbo datotek in tiskalniških opravil in vse ostalo, kar za potrebuje manjše podjetje.
Microsoft je v ZDA začel s prodajo novega kompleta pisarniških programov Office XP. S tem so uresničili napoved, da bo Office XP v prodaji že konec maja. Začetek prodaje so pospremili z predstavitvijo v več kot 100 državah širom sveta, osrednji dogodek pa je bil v New Yorku. Tako kot napovedano, bo izdelek na voljo v več različicah, ki vsebujejo različni nabor posameznih gradnikov. Osnovna različica Office XP Standard vsebuje urejevalnik besedil Word, preglednico Excel, odjemalca Outook in predstavitveni program PowerPoint. Profesionalna različica k temu dodaja še podatkovno zbirko Access, različica za razvijalce Developer pa spletni urejevalnik Frontpage, orodja za skupinsko delo SharePoint Team Services ter nekaj drugih razvojnih orodij. Najbolj obsežna pa je različica Professional Special Edition, ki vsebuje poleg vsega naštetega še program za namizno založništvo Publisher in miško IntelliMouse Explorer. Cene se v ZDA gibljejo med 480 in 800 dolarji (240 in 550 dolarji za nadgradnje). Slovenska različica paketa Office XP je trenutno v zadnjih fazah razvoja, tudi tokrat pa jo bodo predstavili nekaj mesecev za izidom ameriške različice, predvidoma okoli letošnjega sejma Infos.
IBM je predstavil novo različico svoje izvedbe operacijskega sistema Unix, imenovano AIX 5L 5.1, ki vsebuje tesne povezave z drugo izvedbo Unixa - Linuxom. Ena izmed glavnih novosti sistema je namreč dodana podpora za knjižnice in programske vmesnike API, s katerimi je mogoče na razmeroma preprost način prenesti programe za Linux na sistem AIX, zgolj s ponovnim prevodom izvorne kode. IBM je obenem predstavil paket AIX Toolbox for Linux, s katerim, ki vsebuje čez 200 orodij in programov, namenjenih tesnejšemu povezovanju sistemov AIX in Linux.
Podjetje Novell je v drugem četrtletju letošnjega leta zabeležilo skupni promet v višini 241 milijonov dolarjev, ob tem pa so zabeležili izgubo 0,48 dolarja na delnico. Večji del izgube je pripisati investicijam v višini 142 milijonov dolarjev, ki jih je družba naredila v druge družbe, brez česa bi bila izguba le 0,03 dolarja na delnico. Kljub temu je celoten prihodek znatno manjši od dosežka v enakem obdobju leta 2000, ko so pri Novellu zabeležili prihod 302 milijonov dolarjev. Razlog za izpad prihodka pripisujejo tako kot drugod propadu internetnih podjetij (kjer so imeli kar nekaj vložkov) ter zmanjšanju povpraševanja informacijskih rešitev v podjetjih. Optimizem pa vzbuja vse večje zanimanje za storitve in rešitve na podlagi imeniških sistemov, zaradi česar Novell pričakuje ponovno izhod iz rdečih številk že v začetku leta 2002.
Microsoft je na srečanju NetWorld+Interop prvič javno prikazal delovanje novega upraviteljskega paketa Microsoft Operations Manager (MOM). Program je namenjen upravljanju dogodkov in zmogljivosti strežnikov Windows 2000, pa tudi drugih, kot so spletni strežnik IIS, Exchange Server 2000 in SQL Server 2000. Program vsebuje orodja za diagnozo delovanja sistemov in zna celo svetovati rešitve. Na podlagi zbranih podatkov zna tudi napovedovati možne težave, še preden do teh dejansko pride. Poleg samodejnega delovanja je mogoče s programom ustvariti pravila, na podlagi katerih sistem samodejno opravlja spremembe in opravke, tudi brez prisotnosti upravitelja. MOM je zasnovan modularno, omogočal pa bo tudi razširitve z zunanjimi moduli. Eden prvih partnerjev družbe Microsoft je podjetje NetIQ, ki že pripravlja prvi dodatek Extended Management Pack (XMP). Microsoft Operations Manager bo objavljen v drugi polovici leta, cena pa bo okoli 850 dolarjev za nadzorovani strežniški procesor.
Apple je na konferenci Apple Worldwide Developer Conference predstavil drugo različico strežniškega sistema Mac OS X Server. Različica 1.0, ki je bila prvi na Unixu (jedru Mach) zgrajen Applov sistem, je izšla pred dvema letoma in večina uporabnikov sistema meni, da je skrajni čas za novo, predvsem zaradi tega, ker je Mac OS X za delovne postaje končno na voljo.
Podjetje SRC.SI svojim strankam že dalj časa ponuja celovite rešitve in storitve na področju poslovnih sistemov ter podatkovnih skladišč. Podatkovna skladišča predstavljajo osnovo za elektronsko poslovanje, saj lahko z njihovo uporabo podjetja izboljšajo in optimizirajo svoje procese spremljanja in odločanja. Poslovne rešitve, ki izkoriščajo podatkovna skladišča, tako postajajo čedalje pomembnejši dejavnik pri uspehu podjetij.
Na sedežu Nato pakta so se odločili, da bodo za upravljanje s svojim finančnim sistemom Nato Automated Financial System (NAFS) uporabljali Oraclovo programsko rešitev Oracle E-Business Suite. To rešitev bodo tako uporabljali v 19 Nato poveljstvih v dvanajstih različnih državah. Z njo bodo članice pakta opravljale denarne transakcije, pri tako obsežnem finančnem poslovanju pa je bila za Nato pakt odločilnega pomena tudi možnost hitrih in obsežnih finančnih analiz in statistične obdelave in predvsem izredno visoke varnosti finančnih podatkov. Sistem bo služil zlasti za učinkovito spremljanje potnih in transportnih stroškov, ki predstavljajo v paktu velik izdatek. Pri uvajanju rešitve bodo sodelovali tudi strokovnjaki iz družbe Oracle Slovenija, kar je še posebej pomembno v času, ko se tudi Slovenija približuje tej organizaciji.
Ameriški razvijalec pomnilnikov Rabmus Inc. je bil spoznan za krivega v sodnem procesu zaradi prevare, ko so pridobili patente na tehnologije, ki so jih razvijali skupno v okviru skupnega zbora razvijalcev elektronskih naprav JEDEC. Sodišče je razsodilo, da Rambus ni spoštoval pravil glede pridobivanja patentov za standarde in tehnologije, ki jih razvija JEDEC. V imenu zbora jih je tožil nemški proizvajalec pomnilniških vezij Infineon Technologies, ki bo tudi prejel celotno vsoto. Čeprav pri Rambusu že napovedujejo, da se bodo na sodbo pritožili, drugi člani JEDEC-a, predvsem Sun, Motorola in Mitsubishi tudi razmišljajo o tožbi.
Sun je predstavil nove pomnilniške podsisteme, s katerimi širi svojo ponudbo na področju sistemov NAS. Nova sistema StorEdge 8400 in StorEdge 8600 sta zasnovana tako, da nudita obilico datotečnega prostora, ob tem pa zahtevata kar se da malo časa za namestitev in upravljanje. Z novimi sistemi Sun dopolnjuje ponudbo v razredu sistemov StorEdge 8000 in jo širi navzgor, saj sistema podpirata pomnilniški prostor do 10 TB. Sun je bil v zadnjih časih deležen precej kritik zaradi počasnosti na področju pomnilniških sistemov, zlasti sistemov NAS, kjer so ga prehiteli številni tekmeci. Podjetje je kritiko sprejelo in začenši z novimi sistemi namerava na tržišče poslati v prihodnje več enostavnejših pomnilniških in strežniških sistemov, kar naj bi posredno zagotovili tudi z nakupi manjših družb (kot recimo pred časom Cobalt Networks, proizvajalca lahkih strežnikov). Cene sistemov 8400 in 8600 se pričnejo pri 53.000 dolarjih za sistem velikosti okoli 500 GB.
Microsoft načrtuje spremembe v svoji politiki licenciranja programske opreme, ki bodo vključevale tudi možnost najema programov. Namesto prodaje statičnih licenc bodo tako za posamezne programske pakete nudili tudi možnost nadgradenj s popustom sklenjenim s pogodbo za daljše obdobje, s čimer bo programska oprema pravzaprav postala servis.
Organizacija BSA, ki skrbi za interese proizvajalcev programske opreme in se aktivno bori proti piratiziranju programskih izdelkov je podala poročilo o svetovnih razmerah na tem področju za leto 2000. Po oceni BSA naj bi proizvajalci skupno po celem svetu lani izgubi 11,8 milijard dolarjev na račun piratskih kopij. Prvič po nekaj letih se stopnja piratiziranja ni znižala, ampak se je celo zvišala in sedaj predstavlja 37% vse programskih paketov v rabi. Največ priratiziranja je moč zaslediti v revnejših državah, na vrh je Vietnam s 97% piratske opreme, sledijo pa Kitajska, Indonezija, Ukrajina, Rusija, Libanon, Pakistan, Bolivija in druge. Po navedbah BSA naj bi bila stopnja piratiziranja v Sloveniji lani 61%, kar je znatno manj od leta 1999, ko so nam pripisali 70% in manj od povprečja v vzhodni Evropi (63%), toda precej več od povprečja v zahodni Evropi (34%) in ZDA (24%).
Visa je s številnimi partnerji razvila strojno in programsko opremo, ki omogoča terminalom POS, da lahko preberejo pametne kartice z vdelanim čipom. Programska oprema bo na voljo že konec letošnjega leta. Pri Visi pričakujejo, da bo 40 odstotkov trgovcev v naslednjih štirih letih zamenjali dosedanje terminale POS z novimi, saj bo doplačilo ob zamenjavi le simbolično (50 dolarjev). Visa je pri izdelavi nove tehnologije upoštevala standard EMV 1 in 2. Globalni standard za čip kartice EMV je rezultat skupnega projekta treh izdajateljev kartic: Europaya, Mastercarda in Vise.
Računalniškemu podjetju Computer Associates (CA) se je pri objavi neuradnih finančnih rezultatov za prejšnje leto prikradla napaka. Objavili so, da so ustvarili 230 milijonov dolarjev dobička, v resnici pa je dobiček za 140 milijonov dolarjev manjši. Do nenamerne napake je prišlo pri vpisovanju podatkov za tabelo, na CA pa je neljubi dogodek vrgel temno luč ravno v času, ko se podjetje pripravlja na nov sistem računovodstva.
Podjetje Dell je prvi proizvajalec, ki je spregovoril o podrobnostih prihajajočih strežnikov s prvimi Intelovimi 64-bitnimi procesorji Itanium. Po sedanjih načrtih naj bi Intel nove procesorje predstavil konec maja, prvi strežniki podjetja Dell, ki bodo nosili oznako PowerEdge 7150 pa bodo v prodaji že sredi poletja. Strežniki bodo vsebovali podporo za tja do štiri procesorje Itanium s takti 733 ali 800 MHz, do 64 GB velik sistemski pomnilnik in številne možnosti glede pomnilniških podsistemov in vmesnikov. Strežniki bodo sprva uporabljali operacijski sistem Linux, kmalu pa pride na vrsto 64-bitna različica Microsoftovega okolja Windows 2000.
Intel je predstavil nov mikroprocesor namenjen strežnikom in delovnim postajam, ki so ga imenovali preprosto Xeon. Novi izdelek je nastajal pod delovnim imenom Foster, izhaja pa iz istega projekta kot še dokaj novi procesor Pentium 4. Zanimivo, da se je Intel odločil pri novem procesorju odstraniti oznako Pentium 4 (Xeon), kot je to storil z predhodnikom novinca (Pentium III Xeon). Intel Xeon bo na voljo v več izvedbah s takti 1,4, 1,5 in 1,7 GHz, deloval bo s procesorju Rambus DRAM, podpiral pa bo sistemsko vodilo s taktom 400 MHz (v resnici dve dvojni voidli s taktom 200 MHz). Pravkar predstavljeni model bo vseboval v jedro vgrajen drugonivojski predpomnilnik velikosti 256 KB, v tretjem četrtletju pa se bodo pridružile različice s tretjenivojskimi predpomnilnikom velikosti 512 KB in 1 MB. Za delovanje potrebuje sistemski nabor Intel 860, namenjen pa je rabi v eno- in dvoprocesorskih sistemih. Cene se gibljejo med 268 dolarji za model s 1,4 GHz do 406 dolarji za najhitrejšo različico.
Podjetje RLX Technologies, ki ga je pred štirimi leti ustanovil eden od nekdanjih Comapq-ovih direktorjev Gary Stimac, je z IBM-om sklenilo sporazum o prodaji izredno tankih in majhnih strežnikov sistema 324, zasnovanih na procesorjih Transmeta Crusoe. Tudi podjetje Compaq je napovedalo skorajšnji začetek prodaje sorodnega izdelka, ki naj bi prav tako kot RLX 324 ponujal več procesne zmogljivosti na manjšem prostoru in z manjšo porabo energije za manj denarja.
Proizvajalec računalniške opreme 3com, se že nekaj časa otepa s posledicami zastoja v ameriškem gospodarstvu. Zaradi slabih poslovnih rezultatov (122,8 milijonov dolarjev čiste izgube v prvem četrtletju letošnjega leta), so že februarja začeli odpuščati 1.200 delavcev, s čimer so prihranili 500 milijonov dolarjev. Z napovedanim zapiranjem še 3000 delovnih mest predvsem v Singapuru, Veliki Britaniji, na Irskem in v ZDA pa naj bi proizvodne stroške zmanjšali za milijardo dolarjev. Vodilni v podjetju napovedujejo, da je to zadnji v vrsti drastičnih varčevalnih ukrepov za ohranitev podjetja, zunanji opazovalci pa svarijo pred možnostmi še dodatnega odpuščanja in opozarjajo, da utegne napovedano odpuščanje delavcev povzročiti padec kakovosti 3com-ovih izdelkov.
Cisco je tretje četrtletje končal z izgubo v višini 2,7 milijarde dolarjev. Večji delež te izgube (2,37 milijarde dolarjev) so prispevali stroški, ki so nastali ob prestrukturiranju, zmanjšal pa se tudi prihodek od prodaje. V primerjavi z lanskim primerljivim obdobjem so pri Ciscu ustvarili 4,73 milijarde dolarjev prihodka, kar je bilo za štiri odstotke manj kot lani, dohodki od prodaje pa so se v primerjavi s predhodnim trimesečjem znižali kar za petino. Brez stroškov in dajatev bi znašal Ciscov neto dobiček 230 milijonov dolarjev, lani pa so ga zabeležili skoraj petkrat več. Kljub krizi v sektorju IT Cisco napoveduje od 30- do 50-odstotno rast prihodkov v naslednjih treh do petih letih.
Zaradi prilagajanja vse ostrejšim pogojem na trgu računalniške opreme so morali v vodstvu japonskega podjetja računalniške opreme NEC potegniti nekaj ostrih potez. Poznavalci razmer pristavljajo, da je NEC-ovo opuščanje dela proizvodnih programov posledica vse hujšega pritiska tajvanskih in južnokorejskih proizvajalcev, kot sta Samsung in Hynix (prej Hyundai), ki že nekaj časa povečujeta tržni delež v omenjenem segmentu. Samsung je imel lani 20,1 odstotni delež svetovne prodaje LCD zaslonov in je bil edini med petimi največjimi, ki so v tem letu svoj tržni delež še povečali. NEC odstopa od proizvodnje LCD zaslonov za prenosne in namizne računalnike, ter bo prodal svojo tajvansko družbo Chi Mei Optoelectronics, zadržal pa bo proizvodnjo LCD zaslonov za mobilne telefone, za industrijsko uporabo in velike LCD zaslone z visoko ločljivostjo. Med ukrepi za konsolidacijo poslovanja so v NEC-u napovedali še odprodajo proizvodnje laserskih tiskalnikov podjetju Fuji Xerox ter prestrukturiranje proizvodnje polprevodnikov in pomnilnikov DRAM. Precej sprememb bo doživelo tudi vodstvo podjetja, okrog 700 delavcev v tovarni v Rosevillu v ZDA pa bo izgubilo delo.
Japonski podjetji Kosaido in Original Design razmišljata o razširjeni uporabi dvodimenzionalne črtne kode, ki je bila doslej namenjena predvsem slepim in slabovidnim. V črtno kodo, imenovano SP Code, ki meri 18 kvadratnih milimetrov in ima 1500 bytov pomnilniškega prostora, so s pomočjo programske opreme zapisali 800 besed. SP Code naj bi po načrtu avtorjev prilagali predvsem revijam in časopisom kot dodatek k besedilu. Do konca letošnjega leta bodo črtno kodo zmanjšali in ji povečali pomnilnik, na voljo pa bo izdelek z zmogljivostjo do dva tisoč besed v angleščini in kitajščini.
Kot kaže znamenit Forbesov seznam 400 najbogatejših na svetu, Bill Gates, razvpiti lastnik podjetja Microsoft, ni več najbogatejši Zemljan. Zaradi lanskega strmega padca vrednosti tako imenovanih tehnoloških delnic se je njegovo premoženje s prejšnjih 76,6 milijarde dolarjev zmanjšalo na >>borih<< 54,1 milijarde dolarjev. S okoli 65,3 milijarde dolarjev premoženja ga je na prvem mestu zamenjal ameriški trgovski magnat S. Robson Walton, lastnik svetovne mreže trgovin Wal-Mart. Tudi drugi znani računalniški bogataši so v lanskem vrtoglavem letu izgubili precej premoženja: Steve Ballmer in Paul Allen; Michael Dell, Ted in Norman Waitt, so med bolj znanimi >>izgubarji<<. Nenavadno visoko pa se je povzpel direktor Oracla, Larry Ellison, ki je svoje premoženje skoraj potrojil, s 11,7 milijarde dolarjev v letu 2001, na skoraj 29 milijard dolarjev in pristal pri dnu Forbesove lestvice dvajset najbogatejših Zemljanov.
Južnokorejska tovarna polprevodnikov, drugi največji proizvajalec računalniških spominskih čipov, ki je nastala iz Hyundai Electronics Industries, je napovedala odprodajo proizvodnje LCD zaslonov, s čimer želijo zmanjšati breme velikega dolga, ki so ga podedovali iz časov, ko so bili še del znanega južnokorejskega industrijskega giganta. Že aprila so pričeli odprodajati proizvodne zmogljivosti za ADSL in mobilne telefone, ter za 250 milijonov dolarjev nepremičnin.
Direktor podjetja Sun, Scott McNealy, dela le za osnovno plačo 100.000 dolarjev. Za posebno nagrado ob koncu poslovnega leta, ki je lani znašala 4,7 milijona dolarjev, pa se bo tokrat obrisal pod nosom. Podjetju ne gre najbolje. Prodaja njegovih izdelkov usiha že tretje četrtletje zapored, negativnim gibanjem pa še ni videti konca. McNealy se kljub temu še ni odločil za odpuščanje, tako kot v drugih računalniških podjetjih. To bo zadnji ukrep, ki se ga namerava lotiti, je napovedal na enem od sestankov vodilnih delavcev, prej bo raje uporabil najstrožje varčevalne ukrepe. Tako bodo v začetku julija večino vodilnih delavcev zaprosili, da si vzamejo dopust ali neplačano odsotnost.
Po že tretjem zaporednem četrtletju z nižjimi dobički od pričakovanj je vodstvo korporacije Hewlett-Packard sporočilo, da bo odpustilo kar 3000 delavcev, oziroma tri odstotke zaposlenih, poleg tega pa bodo zaposleni morali vzeti več neplačanega dopusta. Predsednica uprave HP Carly Fiorina je v izjavi napovedala, da tudi prihodnje četrtletje najbrž ne bo uspešno, čeprav se situacija v ZDA popravlja, vendar pa se je prodaja pričela zmanjševati v drugih regijah, predvsem Evropi.
Microsoft bo z združitvijo oddelkov za svetovanje in podporo izdelkom ustanovil svetovalno službo, ki bo po vsem svetu zaposlovala 13 tisoč ljudi. Število zaposlenih naj bi se vsako leto povečalo za 20 do 30 odstotkov. Microsoftov globalni svetovalni oddelek je odgovor na zahteve številnih vodilnih delavcev s področja informacijske tehnologije po neposrednem svetovanju in ne več preko Microsoftovih pogodbenih partnerjev, ki jih je 32 tisoč, združujejo pa več kot milijon strokovnjakov s certifikati. Svetovalni oddelek bo deloval kot samostojen profitni center, kar je novost pri Microsoftovem poslovanju.
Sony in IBM sta združila moči pri digitaliziranju 120 tisoč ur video posnetkov, ki jih je CNN ustvarjal v preteklih 21 letih. Projekt, s katerim so začeli leta 1999, naj bi se končal v petih do sedmih letih, stal pa bo 20 milijonov dolarjev. Digitalni arhiv je prednostno namenjen interni uporabi zaposlenih na CNN-u, pozneje pa bo ob plačilu verjetno dostopen tudi ostali zainteresirani javnosti. IBM bo za uresničitev projekta prispeval programsko opremo za zbirke podatkov, namenske programe za upravljanje z mediji in strojno opremo, Sony pa bo poskrbel za oblikovanje, prenos in združevanje video zapisov ter programsko opremo po meri.
