Predstavniki podjetja Turbolinux, ki izdeluje lastno distribucijo Linuxa, so morali objaviti, da podjetje sicer ni propadlo, temveč bodo zaradi umika enega izmed ključnih investitorjev morali nekoliko zmanjšati svoje poslovanje v ZDA. Centrala podjetja je sicer v ZDA, vendar je njihov izdelek najbolj priljubljen v Aziji.
IBM se trudi na vse kriplje, da bi na 13 milijard dolarjev vrednem trgu podatkovnih strežnikov prehitel Oracle. Ta ima z dobrimi 42 odstotki še vedno prevladujoč tržni delež, IBM pa mu sledi z 31 odstotki. Na tretjem mestu je Microsoft z 8,5 odstotka. IBM v tem boju za tržni delež testira že osmo verzijo podatkovnega strežnika DB2, ki ima vključeno funkcijo "samozdravljenja".
IBM je objavil, da se je pridružil Microsoftovemu programu Visual Studio.NET Integration Program (VSIP), da bi dosegel boljšo povezavo med podatkovnim strežnikom DB2 in arhitekturo .NET. S podporo VSIP bodo razvijalci lahko združili moč DB2 s prednostmi, ki jih prinaša okolje Microsoft .NET za razvoj programov, ter s tem zmanjšali čas in stroške, ki so potrebni za njihov razvoj. Microsoft želi uveljaviti Visual Studio.NET kot poglavitno razvojno okolje, IBM pa bi isto rad dosegel s svojo DB2 v svetu podatkovnih zbirk. Od približno 90 članov VSIP, je zaenkrat malo velikih imen kot je IBM. Med njimi so še: HP (članstvo je podedoval od Compaq-a), Computer Associates, Compuware, Fujitsu, Intel, Mercury Interactive, Rational in SAP. Članarina znaša 10.000 USD za triletno pogodbo.
Sun je zadnje četrtletje v finančnem letu 2002 končal z zaslužkom v višini 20 milijonov dolarjev, pri čemer je ustvaril 3,4 milijarde dolarjev prometa. To je bilo 14 odstotkov manj kot v zadnjem lanskem trimesečju (štiri milijarde), vendar deset odstotkov več kot v tretjem trimesečju (3,1 milijarde). Sun je posloval dobičkonosno zaradi zmanjševanja stroškov, 20-odstotnega povečanja prodaje v ZDA v primerjavi s prejšnjim četrtletjem in uvedbe novih izdelkov. Stroške so zmanjševali tudi na račun odpuščanja, saj je lani in letos ostalo brez dela skoraj pet tisoč zaposlenih. Sun je svoje najboljše poslovne rezultate dosegal v času internetnega buma in velikega povpraševanja po dragih strežnikih Unix, ko je ustvaril tudi do pet milijard dolarjev v enem trimesečju. Pred enim letom se je prodaja zmanjšala, poleg tega pa sta s konkurenčnimi izdelki močno pritisnila IBM in HP, tako da je Sun zašel v rdeče številke, ki se mu žal ponovno obetajo tudi v tekočem trimesečju.
Plextor, eden vodilnih proizvajalcev zapisovalcev CD-RW, je najavil novo tanko zunanjo enoto, ki jo je moč priključiti na vmesnik USB 2.0. Enota PlexCombo 8/8/24-8U omogoča branje nosilcev DVD-ROM z 8-kratno hitrostjo in CD s hitrostjo 24x. Omogoča tudi zapisovanje na nosilce CD-R in CD-RW z osemkratno hitrostjo. Z novim izdelkom merijo predvsem na lastnike prenosnikov, zato je ohišje nove enote veliko le 17 x 14 centimetrov in visoko dobra dva centimetra, tehta pa okoli pol kilograma. Enostavna naj bi bila tudi namestitev enote, vsaj pod novejšimi Microsoftovimi operacijskimi sistemi. PlexCombo 8/8/24-8U bo na voljo v kratkem, predvidoma pa bo stal okoli 280 dolarjev.
Predstavniki podjetij IBM in Palm so sporočili, da bodo uporabniki IBM-ove poslovne programske opreme WebSphere lahko do podatkov na strežnikih dostopali tudi z ročnimi računalniki s PalmOS. Pri IBM-u so namreč razvili za PalmOS prirejeno različico programa za neposredno sporočanje Lotus Sametime, preko lastnih prodajnih kanalov pa bodo pričeli prodajati tudi Palmove ročne računalnike m515. Palm je podprl IBM-ovo programsko opremo, ki omogoča napravam v brezžičnih omrežjih preprosto prehajati iz ene dostopne točke na drugo. Podjetji sta tudi napovedali, da bosta v prihodnje sodelovali pri razvoju programske opreme za PalmOS.
Iz internetnega giganta AOL Time Warner je pricurljala novica, da naj bi pripravljali revolucionarno tehnologijo, ki bi lahko znatno pohitrila prenos zvoka in videa v pretočnih zapisih preko spleta. Čeprav je to osnovni cilj, pa kaže, da bi lahko tehnologija pod razvojnim imenom Ultravox pripomogla k hitrejšemu prenosu velikih datotek nasploh.
Podjetje Unisys, ki je specializirano za visoko zmogljive strežnike, je začelo izdelovati novo družino cenejših strežnikov zasnovanih na Intel-ovem procesorju Itanium 2. Novi strežniki Aries bodo podpirali do 16 procesorjev Itanium 2 ali Xeon, njihova cena pa bo znašala med 75.000 in 300.000 dolarji. Tako bodo z že obstoječo močnejšo družino strežnikov Orion, ki stanejo med 140.000 in 700.000 dolarji pokrili večji del tržišča.
Ultima Electronics, ki svoje izdelke prodaja pod imenom Artec, je napovedalo doslej najhitrejši zapisovalnik CD-RW, ki bo podatke na nosilce CD-R zapisoval kar z 52-kratno hitrostjo, s čimer bomo običajni nosilec 650 MB zapisali v manj kot minuti in pol. Hitrejše je tudi zapisovanje na izbrisljive nosilce, ki sedaj poteka pri 24-kratni hitrosti. Podatke bo nova enota brala s hitrostjo 52x. Ultimin pogon bo za preprečevanje napak ob izpadu toka podatkov imel 2 MB predpomnilnika, opremljen pa bo tudi s tehnologijo JustLink za primere, ko bo tudi predpomnilnik premajhen. Povprečen dostopni čas bo okoli 100 ms. Cena novega zapisovalnika še ni znana.
Microsoft je po mnogih protestih strank, odlašanjih in popravkih s 1. avgustom končno vpeljal novo licenčno shemo, imenovano Microsoft Licensing 6.0. Kot smo že poročali, je nova shema precejšnja sprememba v načinu prodaje Microsoftove programske opreme za velika podjetja in druge ustanove, ki je po mnenju mnogih strank in analitikov naravnana tako, da stranke zavezuje k daljšim pogodbam. Po nekaterih izračunih, naj bi Microsoftovi izdelki po podpisu novih licenčnih pogodb korporacije stali kar 33 do 107 odstotkov več kot so plačevali doslej. Pri Microsoftu to zanikajo in menijo, da stranke ne razumejo novih pogodb dovolj dobro, poleg tega pa zagotavljajo, da so morali spremeniti shemo licenciranja, saj je sedanji sistem postal preveč zapleten in neučinkovit.
Microsoft je objavil, da bodo proti koncu leta 2003 predstavili novo različico ogrodja .Net, ki bo omogočala sodobnejšo gradnjo in združevanje spletnih storitev XML, namenskih programov z Okni in spletnih rešitev. Hkrati naj bi postalo izvajanje spletnih storitev tudi bolj zanesljivo. Nova različica okolja .Net bo prinesla tudi nadgradnjo podpore za Visual Studio .Net, izboljšan programski jezik ASP .Net in izboljšane razširitve za razvijalce v jezikih Visual Basic, Visual C++ in Office. Microsoft načrtuje tudi nadgradnjo za izvršno okolje CLR (Common Language Runtime).
Računalniški sistemi in delovne postaje za podjetja imajo ponavadi že nameščen operacijski sistem, ki pa ima največkrat izključene varnostne funkcije. Prodajalci računalnikov prepuščajo kupcem, da si varnost uredijo po svojih potrebah, kar pa je včasih dvorezen meč. Ko pridejo novi računalniki v podjetje, je toliko dela z vzpostavijo njihovega delovanja, da odgovorni večkrat pozabijo na varnost. Zaradi tega in zaradi drugih varnostnih lukenj se je skupina vladnih in zasebnih agencij iz ZDA, ki se ukvarjajo z računalniško in internetno varnostjo, odločila za vzpostavitev osnovnih varnostnih standardov v zvezi s profesionalno različico okolja Windows 2000. Kupci Oken bodo imeli odslej na voljo brezplačno orodje, s katerim bodo preverili varnostno stanje svojih računalniških sistemov in ga po potrebi dopolnili.
USB pomnilniške naprave, ki jih preprosto priključimo na USB in jih računalnik sam spozna kot pomnilniške naprave, so na tržišču že nekaj časa, pri podjetju Creative Labs pa so sedaj predstavili Nomad MuVo, predvajalnik digitalne glasbe, ki deluje na podoben način.
Družbi za tržne raziskave IDC in Gartner sta objavili rezultate o prodaji računalnikov za drugo četrtletje, ki so pokazali, da ima novi HP sicer največji tržni delež pri osebnih računalnikih, vendar mu je Dell tik za petami. Čeprav je Compaq še v začetku lanskega leta prodal več osebnih računalnikov kot Dell, HP pa na tretjem mestu ni veliko zaostajal, je v enem letu Dellov tržni delež ves čas rasel, Compaqov in HP-jev pa padal. To gibanje je ostalo nespremenjeno tudi v zadnjem četrtletju, saj je Dell glede na leto prej povečal prodajo za 15,5 odstotka, novi HP pa je prodal za 16,2 odstotka manj računalnikov kot pred letom dni HP in Compaq skupaj. Kljub HP-jevim napovedim, da bo postal vodilni proizvajalec računalnikov na svetu, pa trenutno kaže, da se bodo morali čimprej rešiti iz težav, sicer jih lahko Dell prehiti že v naslednjem četrtletju.
V prihodnjih mesecih bo na območju EU stopila v veljavo direktiva Evropske komisije o ravnanju z elektronskimi odpadki. Doslej so odvoz in ravnanje z elektronskimi odpadki večinoma financirali davkoplačevalci, odslej pa bo večina stroškov za zastarelo električno in elektronsko opremo padla na pleča proizvajalcev, kar bo podražilo proizvodnjo in zmanjšalo marže. Po mnenju družbe Gartner bo direktiva prizadela predvsem manjše proizvajalce, saj imajo večje družbe kot so HP, Dell, IBM, Apple in Sony že vpeljane programe recikliranja. Ameriški proizvajalci osebnih računalnikov letno izvozijo v EU za šest milijard dolarjev izdelkov, kar bi se lahko bistveno zmanjšalo, če ne bodo upoštevali novih pravil v zvezi z odpadki. V letu 2008 pa bo stopila v veljavo še strožja okoljevarstvena direktiva, saj bo treba iz elektronskih odpadkov odstranjevati nevarne sestavine kot so svinec, živo srebro, kadmij in druge kemikalije.
Po podatkih organizacije DVD Entertainment Group (DEG) je bila v letošnjem juliju prodana že milijardna plošča DVD. Pri videokasetah je bilo potrebno deset let, da so prodali milijardo izvodov, zapisu DVD pa je to uspelo v pičlih petih letih. V prvih šestih mesecih leta 2002 so proizvajalci poslali na trg 272 milijonov filmskih in glasbenih DVD-jev, kar je 80-odstotkov več v primerjavi z letom poprej. Trenutno je na voljo 16 tisoč različnih naslovov, vsak teden pa ta številka naraste za sto naslovov. V ZDA pričakujejo, da bo imela do konca leta 2002 polovica gospodinjstev predvajalnik DVD. V prvi polovici letošnjega leta so prodali dobrih osem milijonov predvajalnikov, kar je več kot 50-odstotni porast v primerjavi z letom 2001. Pri DEG pričakujejo, da bo po vsem svetu samo v letošnjem letu prodanih 20 milijonov predvajalnikov DVD.
Nemški izdelovalec čipov Infineon je predstavil v jopič všit predvajalnik MP3 iz elektronske tkanine, ki ga je moč tudi oprati. Razvili so mikročip za nadzor predvajalnika in zvočni procesor z vodotesnim ohišjem ter tkanino, ki je sestavljena iz prevodnih elementov. Prevodnik ima bakreno jedro okrog katerega je plast srebra, tkanina pa je prekrita s poliestrom, kar celotno napravo naredi vodotestno.
Hitachi je prvi proizvajalec, ki za hlajenje prenosnika uporablja vodno hlajenje. Na Japonskem so namreč predstavil prenosnik Flora 270W, ki nima vgrajenih ventilatorjev, čeprav je vgrajen zmogljivi procesor Pentium 4-M s taktom 1,8 GHz. Za hlajenje procesorja in nekaterih ključnih vezij skrbi patentiran sistem vodnega hlajenja, ki ga je Hitachi v obliki prototipa prikazal že pozimi. Namesto ventilatorja so čez procesor speljane posebne cevke, v katerih se pretaka voda in hladi površino vezij, ta pa se nato zbira in ohlaja v posebnem rezervoarju, nameščenem v pokrov računalnika poleg zaslona.
Projekt Ogg Vorbis je izdal končno različico kodekov za stiskanje in predvajanje glasbe v zapisu Ogg Vorbis. Po lastnih podatkih naj bi zapis Ogg Vorbis omogočal boljšo kakovost kot zapisa MP3 in WMA (Windows Media Audio) tako pri visokih stopnjah stiskanja (od 8 do 64 kb/s) kot tudi pri nizkih stopnjah nad 500 kb/s in celo v prostorski tehniki. Bistvena prednost zapisa Ogg Vorbisa pa je seveda v tem, da je brezplačen za uporabo, medtem ko Fraunhofer Institute in konzorcij MPEG zaračunavata licence za uporabo kodekov MP3, Microsoft pa za kodeke Windows Media Audio.
Kot so povedali Palmovi bivši uslužbenci, so v podjetju kar celo leto 2000 razmišljali o Linuxu kot o osnovi za bodočo različico operacijskega sistema Palm OS. Pod prejšnjim vodstvom je Palm precej vlagal v razvoj strojne opreme, medtem ko se vodstvo oddelka programske opreme nikakor ni moglo odločiti med različnimi usmeritvami, po katerih bi se Palm OS lahko razvijal.
Adobe je predstavil sedmo različico FrameMaker-ja, orodja za namizno založništvo, v zadnjem času pa tudi orodja za objavljanje izdelkov v jeziku XML. FrameMaker 7.0 omogoča zapisovanje dokumentov tako v jezikih XML kot SGML, uporabniški vmesnik pa je zelo preprost in tako omogoča delo s programom brez izkušenj z XML-om. Na voljo je tudi strežniška različica, s pomočjo katere lahko podjetja samodejno objavljajo naslovnikom prilagojene vsebine. Zaradi podpore različnim zapisom je možno dokument objaviti v več različicah, kot so spletne strani, dokumenti PDF ali elektronske knjige. Cena FrameMakerja je 800 dolarjev, nadgradnja pa je do konca avgusta na voljo po znižani ceni 210 dolarjev (nato 350 dolarjev). Strežniška različica je na voljo za 8000 dolarjev.
Lastniki spletnega iskalnika AlltheWeb.com so objavili, da imajo v svoji bazi indeksiranih 2,1 milijarde spletnih strani, s čimer naj bi za 30 milijonov strani prehiteli Google, ki je doslej držal ta rekord. Kljub temu pa se podjetje Fast Search and Transfer, ki je lastnik iskalnika, usmerja predvsem k poslovnim uporabnikom, med njihovimi kupci pa najdemo velikane, kot so T-Online, eBay in Terra Lycos. Google ob objavi novice ni stal križem rok in je takoj objavil, da so s svojim iskalnikom že presegli 3 milijarde ideksiranih strani, tako da po njihovem ohranjajo vodilno mesto med spletnimi iskalniki. Poleg tega je Google na voljo v 74 jezikih, s čimer je bližji tistim, ki jim angleščina ni blizu. Prav tako so zelo aktivni pri pridobivanju partnerjev, ki uporabljajo njihovo tehnologijo, saj so pred kratkim v svoje vrste pridobili podjetji Boeing in Cisco Systems.
Hiter prehod na namizne računalnike in strežnike PC s procesorjem Pentium 4 je pomagal h kratkoročnemu dvigu cen računalnikov v prvem četrtletju, potem pa se je indeks cen v Evropi kmalu spet obrnil navzdol, ugotavljajo pri družbi IDC. Na letni primerjavi je junijski cenovni indeks zdrsnil za dobrih deset odstotkov, tak trend pa naj bi se nadaljeval tudi v prihodnjih mesecih. Padanje cen je opazno tudi pri prenosnih računalnikih. Na začetku leta 2001 je 75 odstotkov prenosnih računalnikov v Evropi stalo več kot dva tisoč evrov. Danes jih skoraj 70 odstotkov stane manj od te vsote, polovica pa manj od 1750 evrov. Nižje cene so odlična novica za kupce, proizvajalci pa se ubadajo z velikimi težavami, saj se cene za računalniške sisteme znižujejo hitreje kot cene komponent. Največji proizvajalci kljub temu ne popuščajo. Pri tem prednjačita Dell, ki ceni računalnike predvsem v Veliki Britaniji in Nemčiji, pa tudi HP, ki se je odločil za cenovno vojno še pred združitvijo s Compaqom.
IBM je eden večjih zagovornikov vzpostavitve velikih javnih omrežij brezžičnega etherneta, ki bi jih proti plačilu naročnine lahko uporabljali lastniki ročnih računalnikov in prenosnikov z brezžičnimi omrežnimi karticami.
Podjetje Trend Micro je predstavilo prenovljeno različico protivirusne zaščite za delovne postaje, OfficeScan 5.0. Nova različica te zaščite pred virusi za podjetja ima vključenih nekaj pomembnih novosti. Med te sodijo Trend Micro Damage Cleanup Services (DCS), orodje za avtomatsko prepoznavanje in odstranjevanje škode (dodatni nivo zaščite pred programi, kot so trojanski konji ipd), ki išče dokaze o napadih trojanskih programov in nudi samodejno prepoznavanje in odstranjevanje škode. Program prepozna in odstrani tudi viruse v elektronskih sporočilih, ki se širijo preko poštnih odjemalcev Outlook Express, Eudora in Netscape. Dodana je podpore za Windows XP, za mobilne uporabnike in za uporabnike na oddaljenih lokacijah. Nadgradnja za obstoječe uporabnike OfficeScan-a je brezplačna.
IBM je v zadnjih petih trimesečjih pridelal 515 milijonov dolarjev izgube pri proizvodnji diskov, kar pojasnjuje odločil, da bo ta del poslovanja prodal japonski družbi Hitachi. Posel je vreden od dveh do dveh milijard dolarjev in pol, IBM in Hitachi pa bosta za proizvodnjo diskov ustanovili novo podjetje, ki bo imelo 24 tisoč zaposlenih. Hitachi bo prevzel popoln nadzor nad novim podjetjem v treh letih. Sicer pa je IBM v letu 2001 zabeležil 83 milijard dolarjev prihodka in 7,7 milijarde dolarjev neto zaslužka.
Podjetje Dellu je napovedalo, da bo drugo poslovno trimesečje končalo z 8,3 milijarde dolarjev prihodkov, kar je sto milijonov dolarjev več od prejšnje napovedi in devet odstotkov več od lanskega drugega trimesečja. Boljši poslovni rezultati so predvsem posledica naraščajočega tržnega deleža pri prodaji strežnikov za področje izobraževanja in državne uprave - kljub temu, da je bilo splošno povpraševanje po strežnikih šibko. V prvem trimesečju je Dell zabeležil 8,06 milijarde dolarjev prometa in 457 milijonov dolarjev neto zaslužka.
Vse več vlad, ministrstev in državnih ustanov po vsem svetu razmišlja o uvedbi programske opreme z odprto izvorno kodo, ki je bistveno cenejša od Microsoftovega programja. K takim razmišljanjem je veliko pripomogel spremenjen sistem licenciranja programske opreme, ki ga pripravljajo pri Microsoftu. Večina uporabnikov namreč meni, da bo to precej podražilo nakup programske opreme. Nekateri se ozirajo k drugim ponudnikom programske opreme tudi zato, ker nočejo biti odvisni samo od enega podjetja. Poleg tega bodo s tem dosegli zmanjšanje stroškov, pa še bolj zdravo konkurenco bodo vzpostavili. Premik k ponudnikom alternativnih rešitev seveda ne pomeni, da bodo uporabniki v celoti zamenjali Microsoftove izdelke, gre pa kljub temu za resno opozorilo Gatesu & Co.
Microsoft bo do konca julija izdal 64-bitno različico operacijskega sistema Windows .NET server, posebej za Intelove nove procesorje Itanium 2. Različica bo na voljo samo proizvajalcem strežnikov in delovnih postaj, kot kaže pa zmogljivejša različica Windows.NET Advanced Server, zaenkrat še ne bo na voljo.
Microsoft je v četrtem trimesečju zabeležil 1,53 milijarde dolarjev zaslužka, v celotnem poslovnem letu, ki se je končalo 30. junija, pa 7,83 milijarde dolarjev. V lanskem zadnjem trimesečju je Microsoft ustvaril le 66 milijonov dolarjev zaslužka, v celotnem letu pa 11,72 milijarde dolarjev. Če ne bi bilo vlaganj v višini 806 milijonov dolarjev, bi bil četrtletni zaslužek 2,87, celoletni pa 11,91 milijarde dolarjev. Prihodek v zadnjem trimesečju se je v primerjavi z lanskim povečal za desetino na 7,25 milijarde dolarjev, v vsem letu pa so pri Microsoftu ustvarili 28,37 milijarde dolarjev prometa (lani 25,3 milijarde dolarjev). S temi poslovnimi dosežki so prekosili tako svoja kot pričakovanja analitikov.
