• Nov standard za varnost v elektronskih transakcijah

    Opisni jezik za opis in izmenjavo podatkov XML doživlja zelo lep uspeh, toda za nekatere stvari še vedno ni dovolj kvalitetno poskrbljeno. Organizaciji W3C in IETF sta zato sprejeli nov standard za digitalni podpis, ki bo zagotavljal večjo varnost, lažjo uporabo in združljivost med različnimi rešitvami. Standard XML Signature zagotavlja, da je bil dokument podpisan s strani osebe, ki je poslala dokument in da ta med pošiljanju ni bil spremenjen. XML Signature pa je le eden od temeljev za dosego večje varnosti elektronskih transakcij, saj sta standarda XML Encryption, ki skrbi za šifriranje podatkov in XML Key Managemnt, ki skrbi za šifrirne ključe, še v razvoju.

    Objavljeno: 28.2.2002
  • Nova različica Oracle 9i že maja

    Oracle bo maja predstavil izboljšano različico svojega paradnega izdelka, podatkovnega strežnika Oracle 9i. Naslednja različica, ki bo najbrž imela oznako Oracle 9i release 2, bo prinesla številne manjše in nekaj večjih izboljšav. Glavna novost je brez dvoma bistveno izboljšana podpora za standard XML in sicer v obliki novega modula z imenom XDB. Slednji omogoča, da lahko XML podatke hranimo v bazi v prvotni obliki, zaradi česar je dostop precej hitrejši. Novi Oracle 9i naj bi bil zato še bolj primeren za internetno rabo, med drugim tudi učinkovito strežbo in hranjenje spletnih strani.

    Objavljeno: 28.2.2002
  • Apple predstavil nove večpredstavnostne rešitve

    Na tretji konferenci QuickTime Live! je Apple predstavil ogledno različico šestega rodu svoje večpredstavnostne tehnologije QuickTime. Po besedah Applovih predstavnikov je QuickTime 6 dokončan in pripravljen za trg, vendar ga še niso izdali zaradi težav z licenciranjem pretočnega zapisa MPEG-4, ki ga QuickTime 6 podpira. MPEG-LA, ena od največjih skupin, ki si lastijo patent za zapis MPEG-4, namreč zahteva, da bi poleg izdelovalcev programske opreme s podporo za ta zapis, licenčnino plačevali tudi ponudniki pretočnih vsebin v tem zapisu. S slednjim se pri Applu ne strinjajo, ker se zavedajo, da bi to poslabšalo možnosti za uspeh zapisa. Po besedah Applovih predstavnikov ponuja QuickTime 6 prvo celovito rešitev za posnetke MPEG-4. Poleg tega so v QT 6 podprti tudi novi zvočni zapis AAC (Advanced Audio Coding), algoritem za reprodukcijo naravnega govora CELP, ter zapisi MPEG-1, MPEG-2, Flash 5 in DVC Pro. QuickTime ima prenovljeni uporabniški vmesnik ter med drugim ponuja izboljšano zaščito pred preskakovanjem pri predvajanju pretočnih vsebin pri nizki pasovni širini.

    Objavljeno: 28.2.2002
  • IBM vse bolj z Linuxom

    Podjetje IBM z odločitvijo, da Linux podprejo na vseh svojih strežniških sistemih, doživlja na trgu velik uspeh. Kupci so sprejeli IBM-ov koncept uporabe navideznih strežnikov z Linuxom na srednjih in velikih sistemih, predvsem zaradi nižjim stroškov nabave, obratovanja in vzdrževanja. IBM se je na to odzval s še bolj agresivno ponudbo. Kupci bodo kmalu lahko naročili strežnike družin zSeries in iSeries, ki bodo namenjeni samo uporabi z operacijskim sistemom Linux. V resnici bosta na obeh sistemih tudi operacijska sistema z/VM in OS/400, toda zgolj v vlogi upraviteljev navideznih strežniških particij, kupcem pa zanju ne bo treba plačati licence, tako kot doslej. Opazovalci ocenjujejo, da se bo mogoče mainframe računalnik zSeries (z vzdrževalno pogodbo za tri leta) mogoče kupiti že za okoli 400.000 dolarjev, kar je najmanj doslej v tem razredu računalnikov. Doslej je bilo treba za podoben sistem odšteti okoli 750.000 dolarjev.

    Objavljeno: 27.2.2002
  • Projekt Mono - .NET za odprto kodo

    Nekateri veliki proizvajalci, na čelu z družbama Hewlett Packard in Intel, so podprli projekt Mono, v okviru katerega nastaja programska arhitektura podobna in združljiva z Microsoftovo arhitekturo .NET. Projekt Mono je namenjen sistemom z operacijskim sistemom Unix in Linux, podpira pa nekoliko spremenjeno načelo odprte kode. Prav v tej dobri spremembi se skriva pogoj, da so projekt, ki ga razvija podjetja Ximian, podprli tudi veliki proizvajalci. Mono je sicer nastajal doslej nastajal z licenco GNU GPL in LGPL (Lesser General Public Licence), toda podporniki so zahtevali, da Mono podpre licenčno shemo X11. Ta omogoča, da uporabniki sistema uporabljajo programsko kodo v knjižnicah, brez da bi vedeli njene natančne zgradbe oziroma kode. S tem odstopanjem od generične sheme GPL so si avtorji zagotovili, da bodo nekatera znanja ostala zasebna oziroma v lasti drugih proizvajalcev. Nekateri zaradi tega že trdijo, da Mono ni več odprta koda.

    Objavljeno: 27.2.2002
  • Koalicija za naslednika DVD

    Skupina desetih izmed največjih proizvajalcev elektronike je v Tokyu sklenila sporazum za nastanek nove generacije nosilcev in enot DVD. Glavna novost je uporaba modrega laserja za branje in kasneje tudi pisanje podatkov, ki ima krajšo valovno dolžino (405 nm) in s tem lahko bolj natančno prebira podatke kot dosedanji redči laserji. Rezultat tega je večja gostota zapisov, s tem pa bo mogoče na DVD naslednje generacije spraviti po 27 GB podatkov (skoraj na posamezno stran plošče (pri premeru nosilca 12 cm). To naj bi bilo dovolj za okoli dve uri video zapisov z visoko definicijo ali 13 ur v današnji kvaliteti (vse posneto v zapisu MPEG-2). Matsushita, eden od podpornikov novega standarda razvija tudi tehnologijo za uporabo dveh slojev, kar bo omogočilo hranjenje do 50 GB podatkov na stran, poleg tega ni izključena možnost dvostranskih nosilcev (torej skupno do 100 GB na nosilec). Za zdaj še ostaja odprto vprašanje združljivosti z današnjimi nosilci narejenimi za rdeče laserje, čeprav razvijalci poudarjajo, da je to tehnično mogoče narediti.

    Objavljeno: 27.2.2002
  • Pomladni Intel IDF v San Franciscu

    Od skromnih začetkov leta 1996 se je Intelov shod razvijalcev IDF (Intel Developer Forum) razvil v tehnično konferenco že kar izrednih razsežnosti. Letos je to še posebej vidno, saj dogodek prerašča ameriške okvirje in postaja svetovni. Po besedah Intelovih vodilnih se Intel zaveda, da ZDA navsezadnje premorejo le slabih 5% svetovnega prebivalstva. Na letošnjem pomladni IDF tako sodeluje 4000 razvijalcev in drugih obiskovalcev (tudi novinarjev), obiskovalce lahko naštejemo iz 55 držav, poleg samega Intela pa svoje izdelke razstavlja še 125 drugih podjetij.

    Objavljeno: 27.2.2002
  • Tudi Samsung s križancem ročnega računalnika in mobilnega telefona

    Korejski velikan elektronike Samsung je predstavil križanca med ročnim računalnikom in mobilnim telefonom SPH-i300. Naprava temelji na operacijskem sistemu PalmOS, kar je pravzaprav zanimivo, saj je Samsung eden izmed glavnih Microsoftovih partnerjev pri razvoju operacijskega sistema za pametne telefone Smartphone 2002. Za prikaz podatkov je na voljo velik zaslon, ki zmore prikazati 256 barv in še manjši črno-beli zaslon na vrhu naprave, ki je namenjen osnovnim podatkov, kot so številka klicočega, stanje akumulatorja in moč signala. SPH-i300 se solidno odreže tudi kot ročni računalnik, saj omogoča večino funkcij, ki jih ponujajo drugi izdelki s PalmOS-om. Podatki se vnašajo s prepoznavo pisave, omogočena je tudi sinhronizacija z osebnim računalnikom, za dodatne programe pa je na voljo 8 MB pomnilnika. SPH-i300 je pripravljen samo na delovanje v omrežjih CDMA, Samsung pa zaenkrat še ne napoveduje različice za omrežja GSM.

    Objavljeno: 26.2.2002
  • Sun cilja z novimi izdelki na EMC

    Podjetje Sun je najavilo skupino programskih in storjnih novosti, storitev in partnerstev, s katerimi naj bi igrali še vidnejšo vlogo na področju pomnilniških sistemov. Z novimi izdelki Sun cilja na kupce, ki bi sicer kupovali izdelke družbe EMC. Glavna novost je zagotovo nova programska arhitektura Storage ONE, ki omogoča centraliziran nadzor nad pomnilniškimi sistemi, enega ali več proizvajalcev. Pomembne novosti so tudi novi datotečni sistem, ki omogoča stopnjevano nadgradljivost pomnilniških sistemov do velikosti 252 TB (doslej do 1 TB), komplet StorEdge Avalability Szite, ki zagotavlja hitro izdelavo pomnilniških slik in oddaljenega zrcaljenja podatkov, ter orodja za nadzor in upravljanje StorEdge Resource Management Suite, StorEdge Performance Suite in StorEdge Utilisation Suite.

    Objavljeno: 26.2.2002
  • Adobe predstavlja Photoshop 7.0

    Adobe je predstavil novo različico programa Photoshop, najbrž najbolj priljubljenega slikarskega orodja za profesionalno in polprofesionalno rabo. Sedma različica prinaša nekaj novih orodij, nov raziskovalec slik, številne izboljšave jedra in podporo za nove operacijske sisteme Windows XP in Mac OS X.

    Objavljeno: 26.2.2002
  • MID in Digitalni razkorak

    Zmanjševanje digitalnega razkoraka - torej odstotka prebivalstva, ki ima dostop do računalnika in interneta - je eden izmed osnovnih ciljev Ministrstva za informacijsko družbo (MID), je na okrogli mizi z naslovom Digitalni razkorak povedal minister za informacijsko družbo Pavel Gantar. Okroglo mizo na Fakulteti za družbene vede (FDV) je organiziral MID v sodelovanju s FDV, poleg ministra Gantarja pa so sodelovali tudi državni sekretar József Györkös, Vasja Vehovar, Franc Trček in Anton Kramberger iz FDV, Tomaž Skulj iz Zavoda za šolstvo in Rajko Sabo iz ministrstva za gospodarstvo.

    Objavljeno: 26.2.2002
  • Prodaja ročnih računalnikov narašča, vendar počasneje

    Iz sporočila raziskovalne družbe Cahners In-Stat Group je razvidno, da je trg ročnih računalnikov v letu 2001 zrasel za 17 odstotkov, prodanih pa je bilo osem milijonov enot. Leta 2000 je bila rast kar 36-odstotna, kupce pa je našlo 6,8 milijona izdelkov. Razlogov za počasnejšo rast je več: skoraj ničelna gospodarska rast, težave Palma in previsoke cene najzmogljivejših modelov. Letošnja rast prodaje naj bi bila podobna lanski, na trg bo vstopilo več novih igralcev, novi modeli ročnih računalnikov pa bodo pridobili na uporabnosti in zanesljivosti. Tudi v naslednjih letih se bo prodaja teh izdelkov povečevala za več kot deset odstotkov letno, pravi bum pa naj bi dosegla leta 2004 s 30-odstotno rastjo.

    Objavljeno: 25.2.2002
  • Maxtorjev 640 GB NAS strežnik

    Maxtor je predstavil dva nova NAS strežnika MaxAttach NAS 4300. Dosedanji najzmogljivejši strežnik iz te družine s 400 GB bosta nadomestila modela z zmogljivostjo 480 in 640 GB. Nova strežnika sta namenjena predvsem manjšim in srednje velikim podjetjem. Delujeta v okoljih Windows, Unix/Linux, Macintosh in NetWare, opremljena pa sta s procesorjem Pentium III s taktom 866 MHz in 384 MB pomnilnika. SCSI krmilnik podpira RAID polja tipa 0, 1 in 5, na voljo pa je tudi SCSI vmesnik za lokalne varnostne kopije. Strežnika lahko povežemo v omrežje ethernet s hitrostmi 10 ali 100 Mb/s, ne manjka pa tudi podpora za gigabitni ethernet. Cena novih strežnikov je 4.500 dolarjev za model s 480 GB in 5.500 dolarjev za model z zmogljivostjo 640 GB.

    Objavljeno: 25.2.2002
  • nForce brez integrirane grafike

    Nvidia je predstavila sistemski nabor nForce, ki nima integriranega grafičnega vezja. Z njim bo Nvidia zaokrožila svojo ponudbo. Z novim naborom bo namreč omogočena izdelava cenejših plošč z naborom nForcem. Grafični del starejšega nabora z oznakama 420D in 220D namreč ni bil dovolj zmogljiv za zahtevnejše uporabnike, ob tem pa je občutno dvignil ceno osnovne plošče. Nvidiini nabori bodo še naprej na voljo le za AMDjeve procesorje, saj podjetje še nima potrebne licence za izdelavo naborov za procesorje Pentium 4, čeprav bodoči načrti vključujejo tudi tovrstne izdelke. Nvidia je tudi zavrnila govorice, da ima težave pri proizvodnji novega nabora. Nove osnovne plošče z nForcem 415D sta med prvimi napovedali podjetji Asus in MSI, cena le-teh pa naj ne bi presegala 100 dolarjev.

    Objavljeno: 25.2.2002
  • Microsoft PocketPC 2002 Phone Edition za mobilne telefone Smartphone 2002

    Ena izmed glavnih atrakcij letošnjega kongresa 3GSM World Cogress, ki se je dogajal v drugi polovici februarja v Cannesu, je brez dvoma uradna predstavitev operacijskega sistema PocketPC 2002 Phone Edition in platforme Smartphone 2002, ki ju Microsoft namenja pametnim telefonom. Leto dni po predstavitvi projekta Stinger torej Microsoft predstavlja končno različico projekta, proizvajalci mobilnih telefonov in ročnih računalnikov pa tudi prve sistemu združljive naprave.

    Objavljeno: 25.2.2002
  • Toshiba prihaja z i-modeom

    Japonski proizvajalec elektronike Toshiba, ki sodi tudi med večje proizvajalce mobilne telefonije na domačem tržišču, se pripravlja na resen pohod vstop v Evropo. Prve telefone za evropsko tržišče bodo predstavili na CeBIT-u, vsi naj bi imeli podporo za GPRS in barvni zaslon, Toshiba pa naj bi bila glavni dobavitelj i-mode telefonov za nemško tržišče. Za zadnje četrtletje so že napovedali naprave tretje generacije.

    Objavljeno: 24.2.2002
  • Pred brskanjem se zaščitite

    Guard-IE Ad-Blocking Suite 2.2 je program, ki skrbi za varnost v računalniku, medtem ko brskamo v internetu. Naredili so ga podjetje FailSafe Technologies, skrbi pa predvsem za zasebnost internetnih popotovanj. Guard-IE preprečuje namestitev nezaželenih piškotkov (cookies) na disk, odpiranje nadležnih reklamnih oken in opozarja na spletne hroščke. Guard-IE lahko pobriše tudi sledi za vsem tistim, kar je uporabnik delal ali si ogledoval preko interneta, pazi na neokrnjen videz brskalnika in odganja razne samovoljne skripte. Posebno mesto imajo spletni hrošči, ki imajo podobno vlogo kot piškotki - lastnikom posameznih spletnih strani omogočajo nadzor nad uporabniki interneta. Guard-IE zaenkrat sicer ne more preprečiti delovanja hroščev, zato pa nanje opozarja z velikim očesom, ki se premika po ekranu. Guard-IE je mogoče preskusiti brezplačno, polna verzija pa stane 25 dolarjev.

    Objavljeno: 24.2.2002
  • Logina nadgrajuje informacijske terminale

    Podjetje Logina je v okviru projekta Turistična točka v lanskem letu postavila štiri turistične infomate - informacijske terminale z zaslonom, občutljivim na dotik. Na sejmu Alpe Adria pa so predstavili nekaj novih storitev, ki jih bodo ti terminali omogočali. Prva je prenos informacij preko IR vmesnika na ročne računalnike, zaenkrat na tiste z operacijskim sistemom PalmOS. Tako si bodo lahko v prihodnosti uporabniki z infomata v ročni računalnik pretočili sveže informacije, kot so zemljevidi in vozni redi. Z drugo nadgradnjo pa bodo v sodelovanju s podjetjem Academa na infomatih ponudili geolocirane informacije, s čimer bo uporabnikom omogočen hiter dostop do lokalnih, geografsko pogojenih informacij.

    Objavljeno: 24.2.2002
  • Compaq oplemenitil poceni pomnilniške izdelke

    Compaq je predstavil Smart Array Cluster Storage System, ki daje manjšim pomnilniškim sistemom večjo varnost delovanja, z uporabo dodatnih ventilatorjev in redundantnim napajanjem. Taka zaščita je bila doslej namenjena predvsem dražjim sistemom, ta rešitev pa je komplementarna s strežniki ProLiant. Po mnenju predstavnikov podjetja je ta rešitev primerna predvsem za majhna podjetja. Novi pomnilniški izdelki stanejo v ZDA od 6500 dolarjev naprej.

    Objavljeno: 23.2.2002
  • AMD zanimajo tudi ročni računalniki

    AMD je z nakupom podjetja Alchemy Semiconductor napovedal vstop na trg procesorjev za ročne računalnike, kakor tudi za avtomobilske in telekomunikacijske izdelke. AMD noče biti omejen le z izdelovanjem procesorjev za računalniško industrijo, zato se je odločil za prevzem podjetja, ki ima celo vrsto vrhunskih inženirjev za razvoj manj zmogljivih procesorjev. Podjetje Alchemy Semiconductor je bilo ustanovljeno leta 1999, razvija in izdeluje pa procesorje za brezžične ročne računalnike, informacijske naprave in izdelke za brezžičen dostop do interneta. Natančnejše informacije o vrednosti prevzema niso znane.

    Objavljeno: 23.2.2002
  • Enako ali manj vlaganj v IT

    V anketi, ki jo je med stotimi ameriškimi podjetji z več kot milijardo dolarjev prihodkov izvedla borzna hiša Goldman Sachs, se je izkazalo, da bodo letošnja vlaganja v opremo IT enaka ali manjša od lanskih. Skoraj polovica anketiranih bo v ta namen vložila približno enak znesek kot lani, četrtina pa celo manj. V teh težkih časih za računalniško industrijo anketiranci najbolj zaupajo uveljavljenim blagovnim znamkam kot so Microsoft, IBM, Cisco in Dell. Pri programski opremi se poleg Microsoftu dobro piše tudi podjetju SAP, zaradi terorističnih napadov pa bodo anketirana podjetja največ pozornosti namenila varnosti, bazam in hranjenju podatkov ter obnavljanju izgubljenih podatkov. Rast porabe za izdelke IT v naslednjih petih letih naj bi bila - sodeč po odgovorih anketirancev - manjša od deset odstotkov, kar se je zgodilo prvič po letu 1992. V preteklih desetih letih so vodstva vedno napovedovala od 10- do 13-odstotno rast porabe.

    Objavljeno: 23.2.2002
  • Konec brezplačne elektronske pošte?

    Plačajte 50 dolarjev letne uporabnine, ali pa se poslovite od vašega brezplačnega elektronskega naslova, je ponudnik brezplačnih e-poštnih storitev USA.net sporočil svojim sedmim milijonom uporabnikom po vsem svetu. Podjetja "pikakom" iščejo vse možne vire za zaslužek, saj jim spletno oglaševanje in pošiljanje reklamnih elektronskih sporočil ne zagotavljajo dovolj prihodkov. O podobnih potezah, kot jo je storil USA.net, razmišljajo tudi pri Hotmailu in Yahooju, dveh največjih ponudnikih brezplačnih elektronskih naslovov. Oba ponudnika že zdaj omejujeta uporabo in zmanjšujeta količino prostora. Raziskovalci so ugotovili, da vsak brezplačni elektronski naslov stane en dolar, po vsem svetu pa je takih naslovov približno 150 milijonov. Počasi se bo treba navaditi, da vse nekaj stane - tudi v internetu.

    Objavljeno: 22.2.2002
  • Varnostna luknja v nezlomljivem Oraclu 9i

    Britanski raziskovalec je odkril varnostno luknjo v Oraclovi podatkovni zbirki 9i, ki jo je podjetje že nekaj mesecev promoviralo kot nezlomljivo. Varnostna luknja omogoča hekerjem dostop in prevzem nadzora nad strežniki, ki so nameščeni skupaj s podatkovno zbirko. Najšibkejši člen v Oraclovi programski opremi naj bi bil javanski strežniški modul za spletni strežnik Apache.

    Objavljeno: 22.2.2002
  • RIM BlackBerry vse bolj prisoten v Evropi

    V ZDA zelo popularen proizvajalec mobilnih naprav Research in Motion (RIM), ki ponuja mobilen dostop elektronske pošte in drugih podatkov, si vse bolj utira pot na evropsko tržišče. RIM-ov paradni konj je storitev BlackBerry, ki omogoča dostavo in prebiranje elektronske pošte ter dostop do omrežja podjetja na RIM-ovih ročnih računalnikih. BlackBerry za preverjanje elektronske pošte ne uporablja povezave na klic, temveč paketni prenos podatkov, kar pomeni, da je ročni računalnik ves čas povezan z omrežjem in uporabnik dobi sporočilo takoj, ko je poslano. In to običajno niti ne z internetom, temveč s krajevnim omrežjem podjetja, saj je BlackBerry prvenstveno namenjen poslovni rabi.

    Objavljeno: 22.2.2002
  • Igranje je lahko nevarno

    Britanski zdravniki so ugotovili, da je nek 15-letni deček zaradi rednega igranja elektronskih igric utrpel poškodbe roke, ki nastanejo zaradi pretiranih vibracij. Gre za podobne poškodbe, kot jih dobijo industrijski delavci pri dolgotrajnem delu z vibracijskimi stroji. Fanatični igralec je po sedem ur na dan dirkal z avtomobili s pomočjo Sonyjeve igralne konzole PlayStation, pri kateri kontrolne ročice vibrirajo, če avto zleti s ceste. Sonyjevi predstavniki so zdravniško ugotovitev vzeli zares in že razmišljajo, da bi lastnike igralnih konzol opozorili tudi na to morebitno nevarnost. Že zdaj svetujejo uporabnikom, da po vsaki uri igranja naredijo 15 minut premora, da se igrajo v dobro osvetljeni sobi in da ne igrajo, ko so utrujeni.

    Objavljeno: 22.2.2002
  • Sun posodobil strežnike Cobalt Qube

    Sun je prenovil ponudbo strežnikov Cobalt Qube, namenjenih predvsem manjšim podjetjem, ki imajo nameščen operacijski sistem Red Hat Linux. Vse različice strežnikov bodo po novem tekle na procesorju AMD K6-2 s taktom 450 MHz. Glavna posodobitev pa je potekala pri programski opremi. Cobaltovi inženirji so med drugim olajšali namestitev omrežnih tiskalnikov. Prav tako so dodali podporo protokoloma PPTP in IPSec, ki uporabnikom sedaj olajšata postavitev varnih, hitro rastočih navideznih privatnih omrežij. Izboljšali so tudi podporo različnim jezikom. Standardna različica strežnika s 64 MB pomnilnika in 20 GB diska stane 1.150 dolarjev, medtem ko je za profesionalno različico s 512 MB pomnilnika in 40 GB trdega diska potrebno odšteti 2.100 dolarjev.

    Objavljeno: 21.2.2002
  • Linux tudi na PlayStationu 2

    Sony je v lanskem letu predstavil razvojno različico operacijskega sistema Linux za njihovo igralno konzolo PlayStation 2, kmalu pa naj bi tudi v severni Ameriki bila na voljo končna različica. Komplet Linux za PlayStation 1.0 bo poleg operacijskega sistema z jedrom 2.2.1 na dveh nosilcih DVD vseboval tudi 40 GB disk, 100-megabitno omrežno kartico, vmesnik za priključitev monitorja ter USB tipkovnico in miško. Morebitni uporabniki bodo potrebovali še 8 MB pomnilniško kartico in monitor, ki zmore ločljivost 1024 x 768, saj Linux v navezi s televizijskim sprejemnikom ne bo deloval. Pričakovana cena kompleta je 200 dolarjev, prvim navdušencem pa naj bi bil na voljo v maju 2002.

    Objavljeno: 21.2.2002
  • Globoko sodelovanje Novella in Lufthanse

    Novell se vse bolj uveljavlja kot ponudnik omrežnih rešitev in v sklopu te usmeritve je tudi nedavno pridobljena pogodba z nemškim letalskim prevoznikom Lufthanso o pripravi varne omrežne infrastrukture. Vendar pa sodelovanje med podjetjema sega globlje, saj je Novell objavil, da bo jim bo pomagalo tudi podjetje Lufthansa Systems Infratec, ki je pripravljalo novo brezžično programsko jedro Lufthansinega poslovnega sistema. Iz Novella so sporočili, da jim bo sodelovanje z Infratecom prineslo veliko novih znanj in tehnologij, predvsem iz področja brezžičnih tehnologij. Celoten posel za Lufthanso je eden večjih v Novellovi zgodovini, saj bo trajal najmanj do leta 2005 in vplival na 70 tisoč Lufthansinih zaposlenih ter 600 programov, ki jih letalski prevoznik že uporablja.

    Objavljeno: 21.2.2002
  • Prvi Compaqovi "blade" strežniki

    Compaq je predstavil svoje prve strežnike rezine (server blades), ki omogočajo namestitev velikega števila enot v standardne strežniške omare. Novi strežniki ProLiant BL se, tako kot podobni izdelki drugih proizvajalcev, lahko pohvalijo z zelo majhno velikostjo, prostorsko učinkovitostjo in majhno porabo energije. V standardno strežniško omaro 42U lahko spravimo do 280 strežniških rezin, od katerih je vsaka opremljena s svojim procesorjem, pomnilnikom in diskom. Novi strežniški sistemi so primerni za tiste uporabnike, ki potrebujejo veliko število majhnih strežnikov in dobro prostorsko izkoriščenost. Z njimi je mogoče zagotoviti visoko razpoložljivost in ugodno stopnjevano razširljivost. Rešitev je še posebej zanimiva za podjetja, kot so ponudniki interneta in storitev ter telekomunikacijska podjetja.

    Objavljeno: 21.2.2002
  • Samsung hoče večji delež

    Čeprav je bilo podjetje Samsung Electronics že lani največji dobavitelj monitorjev LCD na svetu (18-odstotni tržni delež), hoče prodajo teh monitorjev - predvsem večjih (17-palčnih in večjih) letos kar podvojiti in zasesti petino svetovnega trga. Samsung si želi močnejše prisotnosti tudi na trgu digitalne avdio/video tehnologije, zato načrtuje prodajo ravnih, večjih in precej bolj svetlih monitorjev CRT - 17-, 19- pa tudi 21-palčnih. Izdelovali bodo različno svetle monitorje CRT - 150 cd/m2 za besedila, 200 cd/m2 za brskanje po spletu in 330 cd/m2 za zahtevnejše vsebine (igre). Poleg tega bo Samsung bolj agresivno tržil monitorje z lastno blagovno znamko. Predlani je bil ta delež 48 odstotkov, lani 57, letos pa naj bi bil 70 odstotkov. Samsung v svojih desetih obratih po vsem svetu, kjer proizvaja monitorje, izdela 32 milijonov enot na leto.

    Objavljeno: 20.2.2002
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji