V računalništvu se razmere nenehno spreminjajo in tudi največji ponudniki morajo slediti koraku s časom. To velja tudi za take pionirje, kot je 3Com, ki je med drugim izumitelj arhitekture ethernet in tradicionalno eden največjih ponudnikov omrežne opreme na svetu. Toda konec marca so se pri 3Comu odločili radikalno spremeniti strategijo in podjetje usmeriti na nova področja.
Potem ko je družbo Microsoft nedavno zapustil Brad Silverberg, eden od ključnih mož pri nastanku Windows 95, je do nedavnega obstajala tudi možnost, da bi to storil Paul Maritz, eden od ključnih veteranov Microsoftovega razvoja. Toda vodstvu je uspelo prepričati Maritza naj ostane, obenem pa so ga postavili na čelo oddelka, ki bo skrbel za prehod Microsofta iz programsko usmerjene družbe v spletno podjetje. Maritza so do nedavnega omenjali kot enega od najbolj verjetnih kandidatov za vodstvo enega dela Microsofta, če bi se ameriška vlada odločila, da bi Microsoft razbila na več manjših delov.
Ljubljansko podjetje Zaslon in celjsko podjetje Inetis sta sklenila dogovor o sodelovanju pri ponudbi storitev za uporabo protokola WAP (Wireless Application Protocol). Sodelovanje podjetij bo zagotovilo pospešen razvoj sodobnih rešitev elektronskega poslovanja za mobilno uporabniško okolje v finančnem sektorju. WAP bo postal eden od mobilnih distribucijskih kanalov Zaslonovega sistema elektronskega bančništva (SEB). S prenosnim telefonom, ki podpira tehnologijo WAP, bo mogoče dostopati do koristnih internetnih vsebin. Bančni uporabniki bodo tako lahko prek telefonov pridobivali informacije o obrestnih merah, medvalutnih tečajih in drugi bančni ponudbi ter videli stanje in promet na svojih bančnih računih. V prihodnosti bo na tej tržni poti omogočeno tudi opravljanje plačilnih transakcij. SEB je kot temeljni gradnik elektronskega bančništva postavljen v večini večjih slovenskih bank.
Podjetja, ki izdelujejo slikarske programe, se močno trudijo, da bi svoj položaj ohranila ali izboljšala tudi pri pripravi spletne grafike. Namesto preprostih urejevalnikov so v zadnjem času nadvse priljubljeni predvsem programi, ki omogočajo animacijo grafičnih elementov, še posebej tistih, ki so narejeni z vektorsko grafiko. Taki programi omogočajo izdelavo precej manjših datotek od tistih z rastrskimi slikami, kar omogoča hitrejše delovanje in nalaganje tudi pri razmeroma počasnih internetnih povezavah. V ospredju je predvsem podjetje Macromedia, saj je s programom Flash postavilo nenapisani standard, ki se mu je nedavno podredil tudi glavni tekmec, podjetje Adobe, s paketom LiveMotion.
Italijanska vlada namerava z enim samim korakom odpraviti razlike v osveščenosti in znanju uporabe računalnikov med mladimi glede na druge države Evropske skupnosti. Italijanski predsednik vlade Massimo D'Alema je oznanil program financiranja nakupa osebnih računalnikov za starše mladoletnikov, starih 14 ali 15 let. Po sedanjem načrtu naj bi vlada ponudila brezobrestni kredit za okrog 600.000 osebnih računalnikov, ki jih bodo starši lahko odplačevali v dveh letih, po 60.000 lir (približno 6000 tolarjev) mesečno.
Belgijsko podjetje Lernout & Hauspie (L&H), specialist za računalniško razpoznavo govora, je za 592 milijonov dolarjev kupilo glavnega tekmeca, ameriško podjetje Dragon Systems. S tem L&H postaja največji ponudnik izdelkov za razpoznavo govora, z nakupom pa dobiva potrebna znanja in tehnologije za podporo dodatnim jezikom (japonski, italijanski, španski), ter izkušnje družbe Dragon Systems s telefonijo. L&H ima namreč velike načrte pri izdelkih za osebne računalnike in za nastajajoče tehnologije za mobilno telefonijo. Po podatkih podjetja danes le pol do enega odstotka računalnikov uporablja sisteme za razpoznavo govora, tako da imajo pred sabo še velikanske možnosti za razširitve. Sprva na specifična področja rabe (pravo, medicina ...), pozneje pa tudi v splošno rabo.
Intel pripravlja prve modele procesorjev Celeron, narejene z 0,18-mikronsko proizvodno tehnologijo. Na vrsto prideta najprej modela s hitrostma 566 in 600 MHz, zasnovana pa bosta na jedru, ki izhaja iz projekta Coppermine, na katerem slonijo sedanji procesorji Pentium III. Čez nekaj tednov naj bi se tem procesorjem pridružili še modeli s hitrostma 633 in 666 MHz.
IBM je objavil novico, da bo pomagal univerzi v New Mexicu zgraditi doslej največji superračunalnik, zasnovan na operacijskem sistemu Linux. Sistem, ki bo nosil ime Los Lobos, bo sestavljajo 256 dvoprocesorskih strežnikov NetFinity, združenih v računalniško gručo. V taki izvedbi naj bi dosegli zmogljivost obdelovanja okrog 375 milijard operacij s plavajočo vejico na sekundo, kar bo sistem uvrstilo na 24 mesto med najzmogljivejšimi računalniki na svetu. Los Lobos bo stal približno 1,5 milijona dolarjev, kar pa je precej manj od zneska, ki bi ga sicer odšteli za primerljive tradicionalne superračunalnike.
Podjetje HPC je predstavilo nov prenosnik HPC Note 6020Plus, ki podpira Intelov Pentium III s hitrostmi do 600 MHz, kar je poglavitna novost prenovljenega modela. V primerjavi s predhodnikom 6020 je možno vgraditi tudi do 320 MB pomnilnik, tu pa je tudi 14,1-palčni zaslon z ločljivostjo 1024 × 768 točk in aktivno matriko. Sledijo izhod, ki omogoča priklop in gledanje slike na televizijskem zaslonu, litijev akumulator s štiriurnim delovanjem, hkrati vgrajena CD-ROM in disketna enota, slovenska tipkovnica, k standardni konfiguraciji pa sodijo tudi kartica faks-modem in 15 ur brezplačne uporabe interneta.
Španski operater mobilne telefonije Telefonica se pogaja z evropskimi telekomunikacijskimi operaterji glede oblikovanja evropskega konzorcija mobilne telefonije. Ta konzorcij naj bi omogočal storitve tretjega rodu (UMTS) v vsaki posamezni državi. Sedež konzorcija, ki naj bi ga začeli ustanavljati čez nekaj mesecev, pa še ni znan.
Podjetje Repro, eno vodilnih v informacijski tehnologiji v Sloveniji, je nedavno praznovalo deseto obletnico delovanja. Repro je zastopnik in distributer nekaterih velikih računalniških blagovnih znamk, kot so Epson, Cisco Systems, Autodesk, Fujitsu-Siemens, Eizo, Printronix in Roland DG. V minulih letih so močno vlagali v razvoj storitev, tako da imajo danes kakovostno tehnično pomoč za celoten prodajni program. Ker skrbijo za redno šolanje kadra, so se podali tudi v izobraževanje, recimo z izobraževanji s področja digitalne fotografije, ki so naletela na zelo ugoden odziv med slovenskimi fotografi, v zadnjem času pa so zelo popularna strokovna šolanja za delo s komunikacijsko opremo Cisco Systems.
Norveško podjetje Opera Software je v spletu objavilo razvojno različico četrtega rodu svojega spletna brskalnika Opera, ki se ponaša s hitrim delovanjem in majhno kodo. Nova različica programa je kljub novostim še vedno dosegljiva kot 1,5 MB datoteka, ki jo lahko prenesemo iz spleta, kar je za današnje razmere sila malo, zlasti če to primerjamo s tekmeci, kot sta Internet Explorer in Netscape Navigator. Opera 4.0 Elektra se ponaša s številnim izboljšavami in novostmi, predvsem pa jedrom, ki je neodvisno in hitro prenosljivo v različne operacijske sisteme. Novi brskalnik bo sprva na voljo za okolje Windows, zelo kmalu pa bodo pripravili tudi različico za Linux.
Podjetje Network Associates je predstavilo novo različico protivirusnega programskega paketa VirusScan 4.5. Nova različica je na voljo v dveh izvedbah, Standard in Deluxe, slednja pa ima v primerjavi s prvo dodana še programa za kodiranje podatkov PGP ter reševanje težav in konfliktov v osebnem računalniku -- First Aid. Sicer pa ima nova različica paketa tudi precej novosti v modulu za varovanje pred virusi. Program ima precej spremenjen uporabniški vmesnik VirusScan Central, ki bolj nazorno kakor doslej uporabnika obvešča o ključnih podatkih, kot je zadnji datum pregleda datotek, zadnji datum posodobitve definicij virusov in podobne informacije.
Mednarodno telekomunikacijsko združenje (ITU) je Evropi dodelilo prvo regionalno vstopno številko 388, ki bo popolnoma neodvisna od obstoječih državnih vstopnih številk (kot je denimo 386 za Slovenijo). Uveljavljanje regionalne vstopne številke, ki bo delovala vzporedno z državnimi, bo operaterjem omogočila uveljavljanje enotne klicne številke za panevropske klicne centre in podporna središča.
Intel je sredi marca predstavil dva nova procesorja Pentium III in sicer s hitrostma 850 in 866 MHz. Ta dva modela je Intel nameraval predstaviti po prvotnem načrtu nekoliko prej, vendar je moral pred tem predstaviti še hitrejšo različico s frekvenco delovanja 1 GHz, potem ko je enako hiter model najprej predstavil glavni tekmec AMD. Intel z novimi modeli tako zapolnjuje praznino med gigaherčnim modelom in doslej najhitrejšim Pentiumom III, ki je deloval s hitrostjo 800 MHz.
Prejšnji mesec smo pisali o prvi elektronski knjigi znanega pisca Stephena Kinga z naslovom "Riding the Bullet", ki je med prvimi deli znanih piscev na voljo le v elektronski obliki. Toda založnik se na ta korak ni pripravil dovolj temeljito, tako da so spretni hekerji le v nekaj dneh odpravili zaščito in odkodirano knjigo objavili v internetu. Šibka točka je bil bralnik za knjigo Glassbook, ki očitno uporablja prešibko zaščito za zagrizene navdušence. Založnik je zato že napovedal posodobljeni bralnik, ki se bo skušal bolj uspešno braniti pred pirati.
Po dolgem, po mnenju nekaterih predolgem razvoju in številnih zapletih je Netscape objavil, da bo v enem mesecu pripravljena prva razvojna različica naslednjega rodu spletnega brskalnika, ki bo nosil najbrž kar preprosto ime Netscape 6. Od zadnje večje različice 4 (predstavljene daljnega leta 1997) se je pri Netscapu zgodilo marsikaj. Podjetje je prešlo pod okrilje družbe America Online (AOL), obenem pa je strežniške izdelke začelo razvijati v okviru koalicije iPlanet v sodelovanju z družbo Sun.
Do konca naslednjega leta bo švicarski telekomunikacijski operater Swisscom prekinil satelitske komunikacije prek svojih prizemeljskih postaj v Leuku, Zuerichu, Baslu in Ženevi, ki jih upravlja že 25 let. Menijo, da je mednarodne telekomunikacijske povezave možno izvajati bolj učinkovito na druge načine (npr. podvodni kabli, optična omrežja) ali z nakupom storitev pri drugih družbah. Velike razdalje pri satelitskem prenosu ustvarjajo tudi zamude pri prenosu.
Podjetje IDC je ena najbolj uglednih družb za tržne raziskave, zato je zanimivo pogledati, kakšne so njihove napovedi za prodajo osebnih računalnikov v Evropi v letu 2000. Po mnenju IDC bo tako letos prodaja osebnih računalnikov v Evropi zrasla za 16,4 % in dosegla 38,8 milijonov enot. Toda čeprav menijo, da bo ta stopnja letos tudi dejansko dosežena, hkrati opozarjajo, da se je letošnje leto začelo s slabšimi rezultati. Prodaja v zahodni Evropi je dosegla rast le 10 %, kar pripisujejo zatišju po vlaganjih podjetij v modernizacijo opreme zaradi leta 2000, pa tudi zaradi previdnega pristopa k prehodu v okolje Windows 2000, ki ga je Microsoft predstavil v začetku leta. Zanimivo je, da je za to obdobje napovedana večja rast v Vzhodni Evropi, kjer naj bi dosegli stopnjo 12,7 %. Zato pa naj bi močno poskočila prodaja osebnih računalnikov za domačo rabo, zlasti v Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji, kjer naj bi predvidoma dosegli rast, višjo od 20 %. IDC navaja tudi pet največjih proizvajalcev v Evropi. To so Compaq, Fujitsu Siemens, Dell, IBM in Hewlett Packard.
Obeta se nov velik posel pri grafičnih izdelkih. Po nekaterih podatkih naj bi družba S3 razmišljala o prodaji oddelka, ki se ukvarja z razvojem grafičnih procesorjev. Najbolj resen kupec je tajvanski proizvajalec Via, ki je že doslej partner v skupnem podjetju S3-Via, v katerem razvijajo vezja, ki združujejo grafični pospeševalnik in procesorski sistemski nabor. Med kandidati so menda tudi Nvidia, ATI in Intel. S3 bi po prodaji najbrž ostal na področju grafičnih kartic, ki jih proizvaja njegova hčerinska družba Diamond Multimedia.
Microsoft si zelo prizadeva, da bi pospešil uvajanje Windows 2000 v poslovnem okolju. Sredi marca so tako objavili ustanovitev skupnega podjetja Avanade z znano svetovalno hišo Andersen Consulting. Poleg naložbe v novo družbo, ki jo ocenjujejo na milijardo dolarjev, bo Microsoft v okviru Andersen Consulting ustanovil novo svetovalno organizacijo, Microsoft Solution Organization, ki bo združevala kar 3000 svetovalcev. Andersen naj bi se tako posvečal uvajanju rešitev za elektronsko poslovanje pri strankah, Avanade pa rešitvam na ravni platform, programov in drugih storitev.
Podjetje SAS Institute, vodilni ponudnik programske opreme za skladišča podatkov in podporo odločanju je napovedalo, da bo preneslo svoje izdelke tudi v operacijski sistem Linux. Sprva načrtujejo podporo za svoje izdelke na platformi Red Hat Linux, pozneje pa naj bi se dogovorili tudi z drugimi distributerji, kot so Caldera, TurboLinux, SuSE in Corel. Za zdaj nameravajo tudi ostati zgolj na Intelovi platformi.
Proizvajalci prenosnih računalnikov se ukvarjajo z neljubimi težavami. V začetku marca je podjetje Dell priznalo, da ima težave s pomnilniškimi moduli pri nekaterih družinah prenosnih računalnikov, za pomiritev kupcev pa so v svojem spletišču objavili program, ki analizira pomnilnik in preveri, ali prenosnik sodi med prizadete izdelke. Le nekaj dni za tem so težavo priznali tudi pri podjetju Apple. Tokrat je napaka v prenosnikih iBook in PowerBook, kjer lahko v specifičnih okoliščinah pride do izgube podatkov zaradi napake v sistemu za hibernacijo. Apple že pripravlja popravek v obliki programske posodobitve.
Konzorcij telekomunikacijskih operaterjev, ki ga vodi AT&T, kupuje delnice podjetja Net2Phone v vrednosti 1,4 milijarde dolarjev. To je le ena od potez, s katero se želi ameriški velikan utrditi na trgu internetne telefonije. Po opravljenem nakupu bo skupina imela v lasti 32 % podjetja Net2Phone in 39 % njenega volilnega deleža.
Letošnji, šesti festival računalništva je potekal 31. marca in 1. aprila na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani. Vsebina je bila enaka lanski - festival so sestavljali 24. državno tekmovanje srednješolcev iz znanja računalništva, 15. državno tekmovanje osnovnošolcev iz znanja računalništva, drugo tekmovanje v poznavanju Unixa, tretje tekmovanje elektrotehnikov, 34. srečanje mladih raziskovalcev, drugo tekmovanje za izbor najboljše spletne strani in tekmovanje v igrici Need for Speed.
O dostopu v internet prek mobilnega telefona se že razmeroma dolgo govori, v ZDA pa se lahko pohvalijo, da so storitve tudi dostopne. Žal pa, tako kakor pri uvajanju vseh tehnoloških novosti, še ne upravičujejo povsem svojih cen. Težave nastopajo pri združljivosti, saj ni možno opraviti vseh storitev na vseh brezžičnih napravah (npr. ponudniki brezžičnega interneta zahtevajo vzpostavljanje novega uporabniškega imena za njihove storitve, Ameritrade pa omogoča prodajo delnic samo s telefoni operaterja Sprint). Vprašljiva je tudi varnost in zasebnost: pri dostopu v internet prek Sprintovih telefonov se na obiskanih straneh (še vedno) zapiše telefonskega številka mobilnega deskača.
Z Japonskega prihaja neprijetna novica, da bo najbrž prišlo do pomanjkanja zaslonov s tekočimi kristali na vseh tržnih segmentih. Zaradi nezadostne količine specifičnega vezja naj bi bila ogrožena dobava zaslonov za prenosne računalnike, monitorje LCD, žepne računalnike in celo mobilne telefone. Prizadeti trenutno še iščejo rešitve iz zagate.
Kanadski Corel pripravlja različico priljubljenega slikarskega programa Photo-Paint 9 za Linux. Ta se bo pridružil paketu Corel Draw, oba pa naj bi bila predvidoma na voljo poleti. Corel je tudi pričel s končnim preizkušanjem pisarniškega paketa WordPerfect Office 2000, ki bo na voljo pred grafičnim duetom. Corel bo tako najbrž postal prvi ponudnik znanih grafičnih programov za Linux, vendar bo kmalu tekma še ostrejša, saj se za nastop v Linuxu pripravlja tudi družba Adobe. Od risarskih programov se bo v Linux kmalu podala tudi družba Deneba, ki je za poletje oznanila paket Canvas 7 za Linux.
Oracle je objavil, da se je v tretjem trimesečju čisti dobiček po odbitem davku povečal za 80 % na 498 milijonov dolarjev, medtem ko so skupni dohodki zrasli na 2,4 milijarde dolarjev. V enakem obdobju lani so skupni dohodki znašali 2,1 milijarde dolarjev, čisti dobiček pa 277 milijonov dolarjev. Skupni čisti dobiček, ki vsebuje tudi 423 milijonov dolarjev investicijskega dobička, se je povečal na 763 milijonov dolarjev v tem trimesečju. Prodaja programske opreme za zbirke podatkov je zrasla za 32 % -- na 778 milijonov dolarjev. Skupna prodaja namenske programske opreme je zrasla za 35 % na 199 milijonov dolarjev, prodaja namenskih programov CRM pa raste s hitrostjo kar 179 odstotkov. Prihodki od storitev -- svetovanja, izobraževanja in podpore -- so zrasli za 10 % na 1,4 milijarde dolarjev.
Intel je za 1,25 milijarde dolarjev kupil danskega proizvajalca Giga, ki se ukvarja z razvojem komponent za optična omrežja. Giga bo tako ostala samostojna enota pod okriljem družbe Level One Communications, ki jo je lani kupil Intel. Velikan s področja procesorjev sam še ne namerava izdelovati naprav za optična omrežja, vendar meni, da se bo to področje močno razvijalo, zato vidijo v njem dobro poslovno priložnost.
