IBM je napovedal doslej najhitrejše mikroprocesorje. Po navedbah predstavnikov podjetja naj bi novi procesorji delovali s hitrostmi med 3,3 in 4,5 GHz ob uporabi običajne tehnologije CMOS, pri čemer naj bi porabili polovico manj energije od sedanjih izdelkov. IBM sicer še skopari s podrobnosti, obljubljajo pa, da bodo z novimi procesorji presegli hitrost 1 GHz še letos, končno stopnjo 4,5 GHz pa v treh do štirih letih.
Zaslužki prihodnosti so v igricah preteklosti, menijo v škotskem podjetju Digital Bridges, ki je objavilo sveženj igric za mobilne telefone s podporo WAP. Omejene možnosti prikaza na zaslonih tovrstnih telefonov so ponovno obudile zanimanje za najbolj preproste igrice. Družba razvija igrice, ki na telefonih WAP omogočajo tekmovanje dveh igralcev, ponudba pa je na spletnem mestu wirelessgames.com.
IBM je predstavil novo pobudo z imenom Edge of Network (EON), s katero naj bi uporabnikom celostno predstavili naprave in storitve za dostop do interneta. Iniciativa obsega vse od strežnikov in strežniških naprav do prenosnih računalnikov, internetnih terminalov, žepnih računalnikov in računalnikov, ki jih lahko oblečemo (wearable computers). V okviru iniciative EON namerava IBM letos postopoma predstaviti nove izdelke, pa tudi poslovne povezave s telekomunikacijskimi podjetji, internetnimi ponudniki (ISP) in ponudniki programov (ASP), s katerimi bodo skupaj ponujali izdelke in storitve. IBM hkrati napoveduje, da bo za dosego cilja uporabljal najrazličnejše operacijske sisteme; Windows 98, Windows 2000, Linux in Windows CE.
NEC je predstavil nov procesor za žepne računalnike in internetne terminale, ki se lahko pohvali z rekordno majhno porabo energije. Procesor MP98 je pravzaprav sestavljen iz štirih procesorskih jeder na isti silicijevi rezini, ki se lahko posamično vključujejo in izključujejo glede na trenutne potrebe sistema. Pri tipkanju in vnosu podatkov je potrebno delovanje le enega jedra, medtem ko za odkodiranje video in zvočnih posnetkov v pomoč priskočijo še drugi. Procesor, ki je skupno sposoben procesirati milijardo ukazov na sekundo porabi pri polni obremenitvi en vat, pri vnosu podatkov le 50 milivatov, v mirovanju pa samo še 500 mikrovatov. Če upoštevamo zahtevnejše naloge, kot so obdelava video in zvočnih posnetkov, procesor MP98 porabi le petino energije v primerjavi s tekmeci. NEC poleg tega napoveduje, da bo v treh letih porabo znižal z enega na le 0,3 vata.
Evropski institut za telekomunikacijske standarde ETSI je potrdil standard HiperLAN2, ki omogoča visokohitrostne povezave (do 54 Mb/s) za širokopasovne brezžične komunikacije naslednjega rodu v frekvenčnem območju 5 GHz. Prednost tega frekvenčnega območja nad sedanjim območjem 2,4 GHz je, da ni možnosti interference z drugimi napravami, ki uporabljajo isto frekvenco. Dodeljeno frekvenčno območje v Evropi, ZDA in na Japonskem se prekriva, kar omogoča uporabo iste opreme v dobršnem delu sveta. HiperLAN2 sestavljajo trije profili: za poslovno, javno in domačo rabo. Prve izdelke s tehnologijo HiperLAN2 lahko na trgu pričakujemo proti koncu naslednjega leta. Za uveljavljanje tega standarda in združljivost med različnimi proizvajalci skrbi HiperLAN2 Global Forum, ki so ga septembra lani ustanovili Bosch, Dell, Ericsson, Nokia, Telia in Texas Instruments.
Korejci želijo v svet elektronskega trgovanja vstopiti z vsemi človeškimi močmi. Korejska vlada je zato odobrila program izobraževanja, s katerim naj bi pospešili sprejem in uporabo interneta in elektronskega trgovanja v vseh družbenih razredih, tudi pri gospodinjah in pri starejših. V ta namen bodo sofinancirali tečaje v več kakor 800 zasebnih izobraževalnih centrih, kjer bodo poučevali uporabo elektronskega nakupovanja, uporabo elektronske pošte in splošno uporabo spleta. Da bi spodbudili tudi lastnike izobraževalnih centrov, bodo za potrebe tečaja odobrili 20-odstotni popust za komunikacijske storitve. Korejci pričakujejo, da bodo v obdobju med marcem in avgustom internetno izobrazili na stotisoče ljudi.
AMD je na konferenci International Solid-State Circuits Conference (ISSCC) prikazal prototip doslej najhitrejšega procesorja, združljivega z arhitekturo x86. Prototip novega Athlona je na predstavitvi deloval s hitrostjo kar 1,1 GHz (1100 MHz), pri tem pa za delovanje niso potrebovali zahtevnih hladilnih sistemov, kot je na primer tekoči dušik. Visoko hitrost so pri AMD-ju dosegli z izdelavo procesorja v 0,18-mikronski tehnologiji in uporabo bakrenih povezav, pa tudi z novim, zmogljivejšim drugostopenjskim predpomnilnikom na procesorju. AMD bo novi rod Athlonov izdeloval v tovarni Fab 30 v nemškem Dresdenu, prve modele z omenjeno hitrostjo pa bi lahko na trg poslali že v letošnjem poletju.
Finski distributer osvežilnih pijač Oyj Hartwall Abp bo v sodelovanju z GSM operaterjem Sonera v naslednjih mesecih vgradil mobilni telefon GSM v 100 avtomatov za prodajo pijač. Vsak avtomat bo tako imel svojo telefonsko številko, ki jo bo žejni uporabnik mobilnega telefona lahko poklical, dobil pa bo plastenko pijače, za katero bo plačal na računu za mobilni telefon. Predstavnik operaterja Sonera je potrdil, da razvijajo podobne rešitve tudi za prodajo dnevnega časopisja.
Družba za tržne raziskave Technology Business Reserach je v obdobju med oktobrom 1999 in januarjem 2000 opravila raziskavo med skoraj 400 direktorji informacijskih služb v velikih družbah (nad 500 novih računalnikov letno), pri katerih so poizvedovali o stopnji zadovoljnosti nad posameznimi proizvajalci računalniške opreme. Pri namiznih računalnikih se je najvišje zavihtela družba Dell, s katero so kupci zadovoljni v 88,17 % primerov. Sledijo Hewlett Packard (83,73 %), IBM (83,25 %), Compaq (82,69 %) in Gateway (80,96 %). Tudi med kupci prenosnikov ima prvo mesto Dell (84,14 %), sledijo IBM (81,40 %), Compaq (79,02 %) in Toshiba (77,69 %). Najtesneje je bilo pri strežnikih, kjer je Dell z 88,89 % zadovoljnih uporabnikov le za malenkost prehitel družbo Compaq (87,98 %), sledijo pa še HP (86,10 %) in IBM (83,20 %).
Bruce Perens, soavtor dokumenta, ki opredeljuje pojem odprte kode, in predsednik skupine LinuxCap Group meni, da bo letošnje leto prelomno za gibanje odprte kode. Perens obenem predvideva, da bodo letos prišlo do številnih tožb, v katerih bodo uveljavljena podjetja s tožbami skušala ustaviti razvoj gibanja Open Source. Po mnenju Perensa so se v zadnjih dveh letih številna podjetja močno trudila patentirati vse, kar bi lahko zaščitilo njihov položaj na tržišču. S tem pa ovirajo razvoj programske opreme z odprto kodo, pri katerem morajo avtorji paziti, da s svojim delom ne kršijo tujih pravic. Poleg tega naj bi prvič prišlo tudi do sporov med podporniki odprte kode, zlasti podjetji, ki so zaradi lanskoletnega dogajanja na borzah čez noč postala vredna milijone dolarjev.
Neprofitna družba Mitre je objavila spletni imenik in slovar pojmov, povezanih z varnostjo v računalniških sistemih. Pri projektu, katerega cilj je osveščanje podjetij o nevarnostih vdorov v sisteme in podatke, je sodelovalo več kakor 26 družb, med njimi tudi Microsoft, Cisco in IBM. V zbirki podatkov je tako od nedavnega čez 500 definicij znanih šibkih točk izdelkov, zlasti operacijskih sistemov. Večinoma gre za napake, ob katerih so predstavljene rešitve in po potrebi orodja za diagnostiko, popravilo in preizkušanje šibkih točk. Slovar je na voljo na naslovu: http://www.cve.mitre.org.
France Telecom ima resne namene pri morebitni prodaji angleškega operaterja mobilne telefonije Orange, saj ocenjujejo, da dopolnjuje njihov nakup četrtinskega deleža britanskega kabelskega operaterja NTL. Orange, katerega vrednost ocenjujejo na več kakor 30 milijard dolarjev, bo kmalu naprodaj zaradi nedavne združitve angleškega telekomunikacijskega operaterja Vodafone Airtouch in nemškega Mannesmanna. Med potencialnimi kupci deleža operaterja Orange pričakujejo tudi nizozemski KPN Telekom in morda ameriški MCI WorldComm, poznavalci pa potrjujejo, da ima France Telecom največje možnosti za uspešen nakup.
Evropska komisija je nedavno predlagala ustanovitev nove domene s končnico .eu, s katero naj bi bilo v svetovnem spletu lažje prepoznati evropska podjetja in organizacije. Predstavniki komisije so svojo namero že posredovali organizaciji ICANN (Internet Corporation for Assigned Names and Numbers), ki bdi nad imeni domen v internetu. Če bo šlo vse po sreči, bo končnica .eu na voljo uporabnikov že sredi leta. Zaplete se lahko le na pravnem nivoju, saj trenutno še ni jasno, ali mora odločitev potrditi evropski parlament, katerega postopek bi lahko zavrl sprejem odločitve o novi domeni.
Analitiki skupine IDC ocenjujejo, da je lani 7,4 milijona ameriških uporabnikov dostopalo v internet z brezžičnimi napravami. Do leta 2003 predvidevajo, da se bo število povzpelo na 61,5 milijona (728 % več). Rast bi verjetno bila še večja, toda neznanje in nerazumevanje uporabnikov o brezžičnem dostopanju v internet ovira zanimanje. Najbolj napačne so predpostavke, da je dostop v internet prek mobilnih telefonov in ročnih računalnikov povsem enak večpredstavnemu dostopu iz običajnih računalnikov, toda razvoj novih storitev prilagojenih brezžičnim napravam bo ugodno vplival tudi na osveščenost in seznanjenost.
Združenje Sun-Netscape Alliance je predstavilo nov poštni strežnik, ki omogoča prenos elektronske pošte prek brezžičnih komunikacijskih povezav, vključno prek omrežja GSM. iPlanet Wireless Server omogoča prenos elektronske pošte, koledarjev in imenikov v niz različnih odjemalcev, med katerimi so tudi žepni računalniki in brezžični telefoni. Za predstavitev podatkov in samodejno prilagajanje informacij posebnostim posameznih naprav, zlasti velikosti zaslonov, so načrtovalci posegli po slogovnih straneh, zasnovanih na opisnem jeziku XML. Strežnik podpira tudi protokole WAP (Wireless Access Protocol) in HDML (Handheld Device Markup Language), zna pošiljati sporočila SMS, deluje pa tako z omrežji GSM kakor CDMA.
Podjetje MP3.com, lastnik istoimenskega spletnega strežnika, v katerem je mogoče kupiti skladbe številnih glasbenikov, večinoma tistih brez pogodb z velikimi glasbenimi založbami, je objavil presenetljive poslovne rezultate. Zadnje poslovno četrtletje so sicer sklenili z izgubo 10,6 milijona dolarjev, vendar so denar večinoma porabili za vlaganja. Ob tem pa so zabeležili rekordno rast prodaje. V treh mesecih so s prodajo glasbe prek spleta zaslužili 15,3 milijona dolarjev, skoraj 20-krat več kakor v enakem obdobju leta 1998. MP3.com ponuja skoraj četrt milijona skladb, dnevno imajo 519.000 gostov, na mesec pa si gostje ogledajo kar 97 milijonov strani s podatki o skladbah. S tem so močno prehiteli družbe, ki ponujajo glasbo v alternativnih zapisih, recimo Windows Media ali Liquid Audio.
Norveški časopis IT Avisen je objavil, da so bile decembra lani dosežene nove rekordne vrednosti poslanih kratkih sporočil SMS. Po svetu jih je v tem mesecu bilo poslano 3 milijarde, ena šestina vseh pa je bila poslana iz nemških omrežij. Razlog za izjemno priljubljenost v Nemčiji je v razmeroma nizkih cenah za pošiljanje kratkih sporočil (od 0,15 do 0,23 marke, odvisno od operaterja) v primerjavi s ceno prve, največkrat še vedno nedeljive minute pogovora.
Podjetje Qualcomm je predstavilo novo različico odjemalca za elektronsko pošto Eudora 4.3, ki ima nove lastnosti, predvsem pa zanimivo cenovno politiko. Uporabniki lahko brezplačno iz spletnega strežnika prenesejo funkcijsko omejeno različico Eudora Lite, plačajo 50 dolarjev za različico Eudora Pro ali pa slednjo uporabljajo brezplačno, če pristanejo na prikaz reklam v spodnjem levem vogalu programa. Sicer pa ima nova različica boljša orodja za filtriranje elektronskih sporočil, možnost samodejnega tiska sporočil ob prejemu ter izboljšan uvoz pošte iz konkurenčnih izdelkov, kot sta Netscape Communicator in Microsoft Outlook Express. Po novem lahko sporočila opremljamo z obarvanimi opombami, sporočila pa so na zahtevo samodejno šifrirana ter odšifirana.
Ameriško podjetje Storagetek, znano po diskovnih podsistemih, sistemih za arhiviranje podatkov in izdelkih za omrežja SAN, je februarja sporočilo kar tri slabe novice. Zadnje četrtletje so sklenili z izgubo v višini 10 centov na delnico, kar je enkrat več od pričakovanega. Zaradi slabih rezultatov je odstopil direktor družbe Dave Weiss, obenem pa so pri Storageteku napovedali zmanjšanje delovne sile.
Ameriško podjetje Ford se je odločilo za zelo pogumen in zanimiv korak v prizadevanju, da bi uslužbence osvestili o uporabi računalnikov. Prav vsakemu zaposlenemu (teh je po svetu več kakor 350.000) bodo ponudili v domačo rabo računalnik, barvni tiskalnik in neomejen dostop do interneta za samo pet dolarjev (približno 1000 tolarjev) mesečno. Po izračunih naj bi tako še povečali produktivnost družbe.
Oracle je odprl novo spletno središče, namenjeno poslovnežem, ki želijo spoznati ali bolje izkoristiti priložnosti elektronskega poslovanja. Središče z imenom E-Business Network vsebuje novice, učilnice, podatke o ponudnikih in uporabnikih, razprave in povezave na prenos poslovnih dogodkov v živo. Pri zagotavljanju vsebine bo sodelovalo več ponudnikov, med drugimi tudi Reuters in ON24.
Eno od podjetij, ki v zadnjem času zelo agresivno trži Linux, je zagotovo tudi družba VA Linux. Potem ko so ob svojem vstopu na borzo dosegli rekordno vrednost, so spretno izrabili novo pridobljeni kapital. V začetku leta so kupili dve pomembni spletni središči, ki sta povezani z Linuxom. Za 60 milijonov dolarjev so kupili družbo Andover.Net, pri kateri obiskovalci dobijo sveže novice, programe in druge informacije, povezane z Linuxom. Andover.Net je pravzaprav konzorcij spletnih središč, med katerimi so strežniki Slashdot.org, Freshmeat.net in Freecode.com.
Evropska komisija je zaskrbljena zaradi po njihovem mnenju zelo visokih tarif, ki jih uporabniki mobilne telefonije plačujejo med gostovanjem zunaj omrežja matičnega operaterja. V naslednjih mesecih bodo zato organi evropskih držav zadolženi za nadzor telekomunikacij preučili, ali morda med operaterji mobilne telefonije različnih držav obstajajo tihi kartelski dogovori, s katerimi bi vzdrževali visoke cene pri gostovanju uporabnikov v tujih omrežjih.
Microsoft Windows for Smart Cards je vse bolj priljubljena platforma za niz različnih rešitev s področja zaščite. Microsoft je na februarski konferenci GSM World Congress objavil, da je v rekordnem času prejel naročila že za 15 milijonov kartic (sistem je bil pripravljen šele lani novembra). Uspešnost novega sistema so podkrepili s sklenitvijo dogovora s francoskim GemPlusom, ki bo sistem Windows for Smart Cards uporabil v bodočih rešitvah za mobilne telefone. Microsoft je na srečanju prikazal prototip s programom na kartici, s katerim se je mobilni telefon prijavil v poštni strežnik Exchange Server in s tem izmenjal elektronsko pošto.
Seagate je predstavil tretji rod diskov z imenom Barracuda, največja sprememba pa so tokrat vmesniki EIDE, saj so bili doslej ti diski znani predvsem po vmesnikih SCSI. Barracuda ATA II je družina diskov s 7200 vrtljaji na minuto, predvsem pa se lahko pohvalijo z 2 MB predpomnilnikom, s čimer so za okrog 15 % hitrejši od tekmecev. Povprečni čas dostopa je le 8,2 ms, običajna hitrost prenosa podatkov znaša 30 MB/s, vsi diski pa podpirajo specifikacijo Ultra ATA/66.
Sun se pripravlja na objavo nove različice operacijskega sistema Solaris 8, ki bo javnosti predstavljen predvidoma približno v istem času kakor Windows 2000 -- sredi februarja. Vse kaže, da bo Sun ob predstavitvi novega operacijskega sistema spremenil cenovno politiko, saj bo Solaris 8 na voljo brezplačno, poleg tega pa nameravajo odpreti tudi dostop do izvorne kode operacijskega sistema. Na ta način naj bi se lažje spopadli z Linuxom, neposredno pa tudi omrežnimi različicami operacijskega sistema Windows 2000 (zlasti najzmogljivejše izvedbe Data Center). Mnogi pa opozarjajo, da Sunov dosedanji sistem odprte kode, predstavljen z Javo2, imenovan SCSL (Sun Comunity Source Licence), ne ustreza določilom združenja Open Source, saj od podpisnikov zahteva take stvari, kot so obveščanje Suna o opravljenih popravkih, zagotavljanje združljivosti pa tudi plačilo licenc za komercialne programe, narejene na Sunovi kodi.
Proizvajalci pametnih kartic Orga Kartensysteme, Schlumberger, Giesecke & Devrient in Gemplus bodo skupaj razvijali odprt standard za operaterje in telefone GSM z namenom pospeševanja uvajanja storitev na osnovi protokola WAP. Omenjena podjetja so doslej razvijala ločene standarde za postavljanje mikrobrskalnikov na kartico SIM. Novi sodelavci upajo, da se jim bodo pridružili še drugi izdelovalci pametnih kartic.
Compaq je zadnje četrtletje 1999 sklenil z dobičkom v višini 322 milijonov dolarjev, kar je bolje od pričakovanj na finančnih trgih. Rezultat je sicer slabši od tistega pred letom dni, ko je Compaq zabeležil dobiček v višini 758 milijonov dolarjev, toda to je bilo pred manjšo krizo, v katero je podjetje vstopilo v prvi polovici lanskega leta. Nivo prodaje je ostal enak kakor pred letom dni, skupno pa je promet znašal 10,5 milijarde dolarjev (10,85 milijarde dolarjev v zadnjem četrtletju 1998).
Proizvajalec telekomunikacijske opreme Nokia in Visa International, upravljalec svetovnega plačilnega sistema Visa, bosta sodelovala pri razvoju tehnologij in storitev za lažje plačevanje računov prek mobilnega telefona. Njun namen je razviti načine na osnovi protokola WAP, ki bi omogočili plačevanje s preprosto izbiro na zaslonu mobilnega telefona. Nokia in Visa soglašata, da je prav varnost plačevanja in pristnost udeležencev tovrstnega poslovanja največja ovira, zato bosta postopoma uveljavljala tudi sistem SET (Secure Electronic Transaction), ki omogoča zanesljivo prepoznavanje prodajalca in kupca ter šifriranje (enkripcijo) podatkov med prenosom.
Združenje World Wide Web Consortium (W3C) je predstavilo nov standard, ki bo omogoča lažjo predstavitev podatkov in izdelavo elektronskih trgovin. Standard XHTML, ki so ga potrdili konec januarja, predstavlja združitev dosedanjih jezikov HTML 4 (HyperText Markup Language) in XML (Extensible Markup Language), s čimer naj bi zagotovili skupno in s tem preprostejšo osnovo za bodoče dokumente v svetovnem spletu. XHTML združuje elementa opisnega jezika HTML 4, kot so odstavki, povezave in tabele s sintakso jezika XML, ki natančno opredeljuje strukturo in pomen podatkov. Poleg tega specifikacija XHTML omogoča preprostejšo razširljivost jezika, tudi z elementi drugih jezikov XML, kot so SMIL (Synchronized Multimedia Language), MathML (razširitve za upodobitev matematičnih izrazov) in RDF (Resource Description Framework).
