Francoski Alcatel bo novemu avstrijskemu koncesionarju mobilne telefonije tele.ring dobavil bazne postaje sistema GSM 1800, mikrovalovni sistem za prenos, sistem GPRS in omrežno platformo. Pogodba zajema tudi vodenje celotnega projekta in je vredna 300 milijonov dolarjev.
Mednarodno telekomunikacijsko združenje (ITU) je predpisalo, da mora biti celotno ozemlje Bosne in Hercegovine dosegljivo z enotno klicno številko države (387). Federacija Bosne in Hercegovine to številko že ima, toda druga entiteta, Republika Srbska, je priključena na telekomunikacijsko omrežje ZR Jugoslavije, zato je ta del Bosne in Hercegovine dosegljiv prek jugoslovanske številke (381). Novi načrt dovoljuje enotne številke za policijo in nujno medicinsko pomoč v obeh entitetah, za omrežja GSM v Bosni in Hercegovini pa predpisuje enotno omrežno številko 66.
British Telecommunications (BT) v Španiji načrtuje gradnjo telefonskega omrežja, ki bo temeljilo na internetni tehnologiji in protokolu IP. Opremo bo dobavil ameriški Nortel Networks, obe podjetji pa zagotavljata, da bo novo omrežje zmogljivejše od kateregakoli obstoječega nacionalnega omrežja IP. Združljivo bo z globalnim internetnim omrežjem, ki ga BT gradi skupaj z ameriškim AT&T. Španski telekomunikacijski trg se je odprl šele decembra lani, BT pa s cenejšimi storitvami želi tekmovati z nekdanjim monopolistom fiksne telefonije, podjetjem Telefonica. Ocenjujejo, da bo za načrtovano omrežje BT v naslednjem desetletju porabil skoraj milijardo ameriških dolarjev. Osnovne govorne storitve bodo začeli ponujati v prvi polovici naslednjega leta, večpredstavne storitve pa pozneje. Španija je zelo obetaven telekomunikacijski trg. Trenutno imajo le 42 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev, kar je ena najnižjih vrednosti med državami Evropske unije. Do leta 2003 naj bi se število španskih gospodinjstev s priključkom v internet povečalo na poltretji milijon, kar je šestkrat več kakor danes. BT je februarja za dobrih 15 milijonov dolarjev kupil španskega ponudnika interneta Arrakis, že nekaj časa pa upravljajo tamkajšnje drugo največje podatkovno komunikacijsko omrežje. Zvišati nameravajo lastninski delež (sedaj 17,8 %) v drugem največjem španskem operaterju mobilne telefonije Airtel, ki je v treh letih obstoja zajel slabo tretjino tega hitro rastočega trga. V začetku leta je prenosni telefon uporabljalo 17,5 % Špancev, ta vrednost pa naj bi se do naslednjega leta kar podvojila.
Krekerji pa so bili minuli teden dejavni tudi na drugih področjih. Tako sta se v internetu pojavila nova trojanska konja, ki se širita kot programčka, priložena oziroma pripeta elektronskim pismom. V njih je priloga opisana kot zanimiv ohranjevalnik zaslona (screen saver). Če prejemnik zažene ohranjevalnik, si v svoj računalnik namesti tudi trojanskega konja. Ta potem v Windowsu deluje prikrito: v ozadju pošilja po internetu svojemu oddaljenemu gospodarju sporočila o uspešni namestitvi. Kreker lahko nato daljinsko in na skrivaj upravlja žrtvin računalnik, pri tem pa celo briše, kopira in ustvarja datoteke. V primeru iz minulega tedna gre dejansko za dve različici istega programa, in sicer za BackDoor-G v ZDA in Armageddon v Franciji. Nova konja sta zmes virusnega, vdiralnega in nadzornega programa in sta podobna že znanima programskima vsiljivcema BackOrifice and NetBus, ki sta v zadnjem letu povzročila med uporabniki internetnih PCjev veliko vznemirjenja. Izdelovalci protivirusnih programov so že začeli posodabljati protivirusne datoteke in priporočajo uporabnikom, naj jih prenesejo k sebi takoj, ko bodo izdelane. Dodatna težava pri odkrivanju konj BackDoor-G in Armageddon je, da spreminjata svoji datotečni imeni. Kot vedno, velja za uporabnike interneta opozorilo: ne odpirajte oziroma zaganjajte sumljivih datotek, priloženih e-pismom!
Na poljskem telekomunikacijskem trgu prevladujejo tehnologije in izdelki podjetij Siemens, Alcatel in Lucent Technologies. Švedska vlada je zaskrbljena zaradi neenakopravnega položaja, ki Ericssonu ne omogoča prodora na poljski trg. Če Ericssonu Poljaki ne zagotovijo pravičnejše obravnave, bo švedska vlada najverjetneje preprečila telekomunikacijski del poljskega pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo.
Pred kratkim sta proizvajalec Total Peripherals in internetni trgovec Onsale skupno predstavila PC za 299 USD. To je v ZDA še dodatno pospešilo mrzlično tekmovanje za izdelavo najcenejšega računalnika za množično rabo. Podjetji gresta po stopinjah izdelovalca eMachine, ki je pred meseci ponudil trgu prvi PC za 399 USD in z njegovo prodajo kmalu začel ustvarjati dobiček. Podjetje Onsale prodaja družino spletnih PCjev "Imagic Prism" seveda samo po internetu. Najcenejši model za 299 USD ima Cyrixov procesor MII-333, 32MB delovnega pomnilnika, disk s 4,3 gigabajta, notranji modem s hitrostjo prenosa 56 kb/s in Microsoftov Windows 98 z brskalnikom Internet Explorer. Mnenja poznavalcev industrije za osebno računalništvo so deljena: nekateri trdijo, da poceni PCji uporabljajo zastarelo tehnologijo, ki postane po dveh letih neuporabna. Drugi pa poudarjajo, da postane vsaka tehnologija neuporabna v dobrih treh letih in da je veliko morebitnih kupcev, ki so pripravljeni za nizko ceno PCja žrtvovati eno leto "življenjske dobe" računalnika. Družba National Semiconductor, ki izdeluje procesor MII v svoji podružnici Cyrix, pa je objavila, da bo dobavljala procesor samo še do konca letošnjega leta, ko se naj bi umaknila s trga procesorskih čipov. Pri podjetju Total Peripherals zatrjujejo, da bodo do takrat pripravili novo družino PCjev z drugo vrsto procesorja in da bo njena cena za porabnika enaka ali celo nižja od sedanje. Borzni analitiki v Ameriki že sklepajo stave, do katere vrednosti se naj bi spustila cena za ljudski PC v naslednjem letu.
Najnovejši dlanski računanik (palmtop) Palm VII bo doživel svojo prodajno premiero v ponedeljek, 31. maja 1999, v New Yorku. Izdelek podjetja 3Com (Palm Computing) vsebuje posebni brezžični sprejemnik in oddajnik za izmenjavo podatkov "na terenu", ki omogoča omejen dostop do spleta, e-pošte in nekaterih storitev e-trgovine. Nekatera podjetja so še najavila storitve za mobilno trgovanje z delnicami, preverjanje potniških podatkov v letalskih družbah in brskanje po finačnih zbirkah podatkov. Kritiki računalnika Palm VII opozarjajo, da je predrag za množično rabo in da ni dovolj omrežno zmogljiv. Palm VII namreč uporablja posebni celičnoradijski prenos z največjo hitrostjo 8 kb/s, ki je na voljo samo v širšem mobilnem omrežju Mobitext družbe BellSouth. Resnici na ljubo je ta na voljo v večini ameriških mest. Večja ovira za večino morebitnih kupcev pa bodo verjetno dodatni stroški. K ceni napravice 599 dolarjev mora uporabnik prišteti še stroške za mesečno naročnino na mobilno podatkovno storitev Palm.Net: 9 USD za 50 KB prenesenih podatkov ali 24,99 USD za 150 KB, medtem ko vsak dodatni kilobajt stane 30 centov. Komunikacijski analitiki se sicer strinjajo, da bo leta 2003 na svetu dobrih 50 milijonov uporabnikov pametnih ročnih napravic z brezžičnim dostopom do interneta. Ob tem pa opozarjajo, da bo pobuda za hitrejši razvoj prišla iz industrije mobilnih telefonov in ne dlanskih računalnikov. Že konec letošnjega leta se naj bi namreč na trgu pojavili poceni prenosni telefoni z vdelanimi minibrskalniki za splet.
Ameriški proizvajalec Intel je objavil namero, da bo do konca leta 2000 predstavil integrirani procesorski čip "Timna", ki ga razvija njegov izraelski oddelek. Timna naj bi vseboval procesorsko vezje Celerona, pomnilniški krmilnik in slikovno oziroma grafično enoto za upravljanje monitorja. Intel doslej ni kazal preveč zanimanja za proizvodnjo integriranih procesorjev, ki so namenjeni najcenejšim PCjem za gospodinjstva in pametnim omrežnim "škatlicam" za spletno in satelitsko priključevanje televizijskih aparatov. Intel naj bi bil sposoben vdelovati dodatno logiko v procesorski čip tudi zato, ker bo kmalu začel uporabljati 0,18-mikronsko tehniko za proizvodnjo integriranih vezij. Kljub obljubljenim prihrakom za izdelovalce "PCjev v škatlicah", pa nekateri poznavalci industrije PCjev opozarjajo, da dobičkonostnost Intelovega podviga ni zagotovljena. Prozvodni cikel integriranega procesorja je namreč daljši od cikla za samostojni procesor oziroma grafični čip, kar pomeni, da naj bi "PC na čipu" vedno imel bolj zastarelo tehnologijo, kot jo premore PC, sestavljen iz več čipov. Poleg tega napreduje razvoj grafičnih vezij hitreje od procesorskih. Nekateri tudi opozarjajo, da je precej bolj smiselno vdelovati grafično vezje v čipni nabor (chipset) za PC kakor v sam procesor in da je zelo malo sistemov, ki nimajo prostora za, denimo, tri čipe. Kakor koli že, Intel nadaljuje s svojimi načrti. V letošnjem aprilu pa je že predstavil nabor čipov 810, ki vsebujejo slikovno vezje, in čipni nabor za notesnike z vdelanim zvočnim vezjem.
V zadnjem tednu so - zlasti v ZDA - krekerji postali v svetovnem spletu še bolj dejavni. Tako so v sredo, 26. maja 1999, zasičili spletne strežnike zveznega policijskega urada FBI s številnimi zahtevami spletnega protokola HTTP, s čimer so drugim spletnim uporabnikom dejansko preprečili dostop do strežnikov (napad vrste "denial-of-service"). Pri tej vrsti napada krekerjem (zlonamernim hekerjem) ni treba pridobiti pravic za dostop do strežnika. Dovolj je, če z več računalnikov usklajeno pošiljajo ciljnemu strežniku veliko število zahtev za prebiranje strani HTML, tako da postane strežnik za vse praktične namene preobremenjen in se ne more več odzivati običajnim deskarjem. Pri FBIju trdijo, da krekerjem ni uspelo prodreti skozi požarne zidove, temveč so samo javnosti onemogočili dostop do njihovega spletišča. FBI je za dober dan odključil svoje strežnike od interneta in temeljito pregledal svoj varnostni sistem za omrežje. Samo dan kasneje pa so imeli krekerji očitno več sreče, saj so uspeli prodreti v računalniški sistem ameriškega senata in zamenjati glavno spletno stran in nekaj podstrani s svojo informacijsko vsebino. Nekateri ameriški strokovnjaki za omrežno varnost trdijo, da prihajajo napadi iz več krekerskih skupin, katerih člani so pogosto mlajši od 16 let. Povod za zadnje napade krekerjev na računalniške sisteme ameriške države naj bi bila nedavna akcija FBIja v Texasu, kjer so osumljenim krekerjem v Houstonu zasegli več računalnikov.
Uporabniki osebnih računalnikov nimajo več monopola pri prejemanju lažnih in neutemeljenih sporočil o domnevnih virusih. V začetku meseca je krožilo sporočilo, ki je "svarilo" uporabnike digitalnih telefonov, naj ne sprejemajo klicev, če je identiteta kličočega "Unavailable". V nasprotnem primeru naj bi se telefon okužil in onesposobil za nadaljnjo uporabo, tako kot se je že trem milijonom Američanov. Seveda gre za prevaro, saj že bežni poznavalci storitev GSM vedo, da klici iz starih analognih telefonskih central ne posredujejo podatka o številki in da se pri večini telefonov GSM takrat izpiše prav "Unavailable" (nedostopno). Podobno se zgodi tudi pri operaterjih GSM, ki ne podpirajo prikaza številke kličočega.
Microsoft je na prireditvi NetWorld+Interop v Las Vegasu sporočil, da je izšel Microsoft BackOffice Server 4.5, celovita strežniška zbirka, ki poenostavlja razvoj in upravljanje zmogljivih rešitev za srednje velike in manjše organizacije. Podjetje je tudi sporočilo, da je za BackOffice Server 4.5 na voljo Team Productivity Update, posodobitev, ki razširja možnosti zbirke Microsoft Office 2000 za skupinsko storilnost. Team Productivity Update pomaga končnim uporabnikom hitro ustvariti varno, prilagojeno delovno okolje, v katerem lahko vsi člani delovne skupine sodelujejo in si delijo dokumente, pregledujejo skupinske koledarje in sezname stikov ter analizirajo poslovne podatke.
Podjetje Kyocera je na tržišče poslalo tiskalnik FS-680, ki se s hitrostjo tiska osem strani na minuto uvršča v spodnji cenovni razred laserskih tiskalnikov. Po značilnostih nadomešča dosedanji model FS-600, ki je nudil hitrost 6 strani na minuto. Tiskalnik zmore ločljivost tiska 600 pik na palec, vsebuje 4 MB velik pomnilnik, za doplačilo pa si je mogoče omisliti tudi tolmač za jezik PostScript Level 2. Cena je 87.975 tolarjev.
Podjetje Broadcom je kot prvo predstavilo gigabitni Ethernet, ki za delovanje potrebuje navadni kabel UTP kategorije 5. Povezave prek bakrenih vodnikov predstavljajo čez 80 % celotne svetovne omrežne infrastrukture, zato je predstavitev nove rešitve še toliko bolj pomembna. Nov standard so poimenovali v skladu z dosedanjimi 1000Base-T, podporo pa je najavil tudi >>oče<< Etherneta, podjetje 3Com, ki bo sčasoma ponudbo gigabitnega Etherneta prek optičnih vodnikov dopolnil tudi z rešitvami za obstoječa omrežja. Po pričakovanjih naj bi novo tehnologijo uporabili sprva predvsem v strežniškem okolju, sčasoma pa bi se lahko 1000Base-T razširil tudi med zmogljive delovne postaje in celo osebne računalnike.
Ameriški proizvajalec grafičnih kartic in pospeševalnikov Number Nine je predstavil novo kartico SR9, ki nudi podporo za analogno in digitalno priključitev na računalniški monitor. SR9 ustreza standardu DVI 1.0 (digital video interface), plodu dela organizacije DDWG (Digital Display Working Group), ki ga podpirajo družbe, kot so Compaq, Fujitsu, Hewlett Packard, IBM in NEC. Skupina DDWG se zavzema za sestavo standarda, ki bi omogočal rešitve za priključitev na analogne in digitalne prikazovalnike slike. Kartica SR9 temelji na grafičnem pospeševalniku S3 Savage4. Podpira vodilo AGP s štirikratno hitrostjo delovanja, 8, 16 in 32 MB pomnilnike ter velike ločljivosti (do 1280 x 1024 pri digitalnih zaslonih LCD).
Slovenija se je pred kratkim po posredovanju slovenskega Microsofta uvrstila med tiste države, v katere ameriška administracija dovoljuje izvoz napredne 128-bitne kriptografske tehnologije. Že pred tem je slovenski Microsoft s posredovanjem pri ameriški vladi dosegel, da sta dve slovenski finančni ustanovi, SKB banka in Ljubljanska borza, pridobili dovoljenje za uporabo. Tako je zagotovljena najvišja varnost komitentom pri opravljanju storitev in finančnim ustanovam pri njihovem vsakodnevnem poslovanju.
Japonsko podjetje Panasonic je predstavilo prvo enoto DVD-RAM, ki zmore zapisati 4,7 GB podatkov na eno samo stran nosilca, to pomeni 9,4 GB z izrabo obeh strani. Nova enota DVD-RAM temelji na standardu DVD-RAM za doseganje 4,7 GB na stran, obenem pa zna brati in pisati na dosedanje diske, ki lahko na eni strani hranijo 2,6 GB. Večjo velikost so pri Panasonicu dosegli z uporabo nekaterih novih tehnologij pri načinu zapisovanja (phase change), bralno-pisalnem mehanizmu in elektroniki . Obenem so ohranili združljivost z navadnimi nosilci DVD-RAM, DVD-ROM, DVD Video in nosilci CD. Povečana hitrost prenosa podatkov dosega 22,16 Mb/s, pri nosilcih z 2,6 GB na stran pa 11,08 Mb/s. Panasonic namerava novo enoto uporabiti v računalnikih in kot osnovo za prvi rod digitalnih videorekorderjev za rabo doma.
3Com je predstavil prvo digitalno kamero, ki je namenjena za izgradnjo videokonferenčnih sistemov. Kamera HomeConnect PC Digital Camera je opremljena z vmesnikom USB, kar omogoča preprosto priključitev na računalnik. Med posebnosti sodi razmeroma dolg priključni kabel, ki nam dovoljuje, da kamero brez težav prenašamo po prostoru. Zanimivo je tudi samodejno prilagajanje kamere različnim svetlobnim pogojem, s čimer zagotavlja vselej kakovostno sliko. S tipko na vrhu naprave lahko zajamemo posamezne slike Kamera je združljiva s standardom H.323. Cena je 150 dolarjev.
Podjetje Design Science je predstavilo novo različico matematičnega urejevalnika MathType, ki ga mnogi poznajo tudi kot matematični urejevalnik, vgrajen v pisarniške programe podjetij Microsoft in Corel. Novi MathType 4 je vrhunski primerek urejevalnika s podporo za matematično notacijo. Nova različica ima na stotine dodatnih matematičnih in tehničnih simbolov, podporo za tiskanje v barvah, podporo za izvoz v programe TeX, LaTeX in spletni zapis MathML. MathType je sploh prvi komercialni izdelek s podporo za MathML in s tem predstavitev matematičnih izrazov v svetovnem spletu. Podporo za MathML sta že napovedali proizvajalca spletnih brskalnikov Microsoft in Netscape. Cena novega paketa je 129 dolarjev, za akademsko rabo pa 99 dolarjev. Na voljo je za okolja Windows 95/98/NT, kmalu pa bo na voljo tudi podobna različica za okolje MacOS.
Ob trenutni priljubljenosti Linuxa je bilo najbrž le vprašanje časa, kdaj bo podporo za ta operacijski sistem najavil tudi Novell, eden izmed poglavitnih ponudnikov omrežnih operacijskih sistemov. Podjetje je podporo za Linux najavilo sočasno s predstavitvijo nove različice imeniškega sistema Novell Directroy Services (NDS) 8.0, ki prinaša še večjo stopnjevano nadgradljivost in razširljivost kakor dosedanje izvedbe NDS-a. Novell je uspešno prikazal imeniški sistem NDS, v katerem je bilo čez milijardo zapisov, tako da je primeren tudi za največje informacijske sisteme, in zaradi združljivosti s protokolom LDAP v3 tudi za vodenje uporabnikov in drugih sredstev v internetnih strežnikih. Novell bo NDS 8 do konca leta prenesel tudi v okolje Linux, tako da bo mogoče z obstoječimi orodji nadzirati in upravljati tudi strežnike in delovne postaje Linux. Poleg tega je NDS na voljo za operacijske sisteme Novell Netware, Microsoft Windows NT, Sun Solaris in druge. Novell tako uspešno tekmuje z Microsoftom in njegovim imeniškim sistemom Active Directory, ki bo prvič predstavljen v okolju Windows 2000. S podporo za široko paleto okolij so pri Novellu zgradili podporni mehanizem za poslovno rabo, ki pod skupno streho združuje različne tehnologije in ni vezan na eno samo okolje.
3Com razvija posebno različico agenta za nadzorniški sistem Transcend, s katerim bo mogoče omrežno nadzorovati ročne računalnike Palm. S priljubljenostjo ročnih računalnikov je začela naraščati tudi raba teh naprav v poslovne namene in potreba po nadzoru. 3Com se je prvi odločil, da za ročne računalnike zagotovi enako podporo kakor pri drugih omrežnih napravah.
Microsoft se pogaja o nakupu pomembnega deleža (do 30 %) podjetja Cable & Wireless Communications, ki je v večinski (53 %) lasti matičnega podjetja Cable & Wireless. Vrednost nakupa ocenjujejo na 4 milijarde dolarjev. Z operacijo bi Microsoft pridobil delež v vseh treh največjih britanskih kabelskih operaterjih (Telewest Communications, CWC in NTL), ki ponujajo televizijske in telefonske storitve - vsak od njih v približno tretjini Velike Britanije. Poznavalci ocenjujejo, da bi ta nakup lahko sprožil združitev treh britanskih operaterjev. Cable & Wireless razmišlja o prodaji CWC kot del strategije, ki načrtuje opuščanje potrošniških storitev in razširitev hitrih poslovnih telekomunikacijskih storitev.
Podjetje SolidWorks Corporation je predstavilo pregledovalnik SolidWorks datotek (delov in sestavov 3D ter delavniških načrtov 2D). Javanski pregledovalnik teče krajevno ali prek interneta na kateremkoli javanskem navideznem stroju (JVM), ki uporablja program Java 3D API in JVM 1.2. Enostavna uporaba zmogljivosti interneta omogoča sodelavcem zunaj konstrukcijskih ekip, kot so vodstvo, delavci v obratu, nabavni in komercialni službi ali tretjim osebam, pregledovanje inženirske dokumentacije, ki je bila izdelana v SolidWorksu, v katerikoli fazi izvedbe.
E-speak je nov programski standard za komunikacijo elektronskih naprav po internetu. Njegov osnovni namen je omogočiti izvajanje interaktivnih (on-line) storitev prek več spletnih mest hkrati. Hewlett-Packard je napovedal, da bosta objavljeni standard in njegova programska koda dostopna brezplačno, saj želijo e-speak uveljaviti kot splošen standard. Prve poskuse bodo izvajali v sodelovanju s finsko bančno skupino Okobank Group. Le-ta bo e-speak uporabljala za razvoj novih storitev, ki bodo strankam omogočile opravljanje bančnih storitev z uporabo računalnikov in mobilnih telefonov.
Podjetje Lucent Technologies je napovedalo novost z imenom Packet GSM. Po njihovih besedah gre za prvo obliko storitve po standardu GPRS (General Packet Radio Service), ki poleg prenosa podatkov omogoča še prenos glasu. Primerna naj bi bila predvsem za prenos večpredstavnih vsebin, kakršne so video posnetki. Tehnologija GPRS je bila prvotno namenjena le prenosu podatkov, zato v Lucent Technologies menijo, da gre za pomemben mejnik.
AMD je na svoji vsakoletni konferenci vlagateljev predstavil prototipni računalnik, ki je deloval z bodočim procesorjem AMD K7 pri hitrosti 1 GHz. Hitrost so dosegli z uporabo posebnega sistema za hlajenje Super-G, ki so ga razvili pri podjetju KryoTech.
Od konca lanskega leta, ko je Corel objavil brezplačno različico WordPerfecta 8 za okolje Linux, je ta urejevalnik v svoj računalnik preneslo več kakor milijon uporabnikov. Ta podatek je po mnenju Corela najboljši dokaz, da tržišče Linux ni več majhno in da je strateška usmeritev družbe pravilna.
Microsoft ima jasne namene zavladati tudi pri brezžičnem dostopu v internet. To dokazuje nakup 4,25 % deleža operaterja mobilne telefonije Nextel Communications, vreden 600 milijonov dolarjev. Nextelove poslovne stranke bodo poslej imele možnost dostopa v internet prek mobilnih telefonov, Microsoft pa bo svoji programski opremi lažje utrl pot v nove naprave, svojemu omrežju MSN pa do večjega števila uporabnikov. V Microsoftu ocenjujejo, da bo že naslednje leto prodaja mobilnih telefonov presegla prodajo prenosnih računalnikov. Nextel in Microsoft bosta sodelovala tudi pri oblikovanju tehnologije brskalnikov za mobilne telefone. Zanimivo je, da Nextel že od februarja sodeluje z Microsoftovim tekmecem Netscape (sedaj enota ponudnika America Online) pri izvajanju podatkovnih storitev. Microsoftov novi poslovni dogovor bo obenem resna grožnja zavezi Symbian, ki z istim namenom združuje znane proizvajalce mobilnih telefonov Motorola, Ericsson in Nokia ter britanskega proizvajalca žepnih računalnikov Psion.
Polprevodniška tehnologija Phone-on-a-Chip omogoča izdelavo prilagodljivega čipa, ki ga bo proizvajalec Lucent začel tržiti proti koncu leta. Cena internetnih telefonskih naprav bo tako iz sedanjih 250 znižana na 150 dolarjev, saj po njihovih besedah največ tovrstnih naprav danes vsebuje pet čipov. V začetku bodo novi telefoni zahtevali dva čipa, z nadaljnjim razvojem tehnologije pa le še enega. Večanje števila funkcij na manjšem številu čipov je vodilni dejavnik pri pocenitvah naprav, kar se je zlasti izkazalo pri mobilnih telefonih.
Olivetti nadzoruje vedno večji delež Telecoma Italia in je postal njegov največji lastnik. Olivetti si je želel prevzeti dve tretjini nekdanjega telekomunikacijskega monopolista, naknadno pa so vodilni ljudje nekdanjega izdelovalca pisalnih strojev napovedali, da so se pripravljeni zadovoljiti že s 35 %. Sklenjeni sovražni prevzem pomeni tudi takojšnji odstop dosedanjega vodilnega človeka italijanskega Telecoma Franca Bernaba. Prvi človek Olivettija Roberto Colaninno ne skriva svojih želja, da bi prevzel krmilo Telecoma Italia. Namere nemškega Telekoma o združitvi s Telecom Italia tako postajajo vedno teže izvedljive. Tega se prav gotovo veseli France Telecom, ki bi ob morebitni združitvi na trgu telekomunikacijskih storitev precej izgubil na pomenu in moči. Avstrijska vlada prav tako ni kazala pretiranega navdušenja nad združevanjem, saj bi nesojena italijansko-nemška naveza nadzorovala pomemben del avstrijske stacionarne telefonije in še večji delež tamkajšnje mobilne telefonije. Združitvi nasprotuje tudi italijanska vlada, ki je zaskrbljena zaradi visokega (72 %) deleža nemške države v Deutsche Telekomu. Za primerjavo, italijanska vlada ima v svoji lasti le 3,4 % Telecoma Italia. Deutsche Telekom vendarle ostaja prisoten v Italiji, saj ima pomemben delež v novem operaterju stacionarne in mobilne telefonije Wind. Italijanski solastniki pa so nezadovoljni s poslovanjem Nemcev in so že sprožili nekaj pravnih postopkov zoper njih. Med posrednimi zmagovalci takega razpleta dogodkov bo nemški Mannesmann, operater nemškega GSM omrežja D2 in večinski lastnik četrtega avstrijskega koncesionarja mobilne telefonije tele.ring, ki bo okrepil svojo navzočnost na italijanskem telekomunikacijskem prizorišču. Olivetti bo zaradi prevzema Telecoma moral prodati svoj delež v podjetju Infostrada, ki se ukvarja s stacionarno telefonijo, prav gotovo pa se bo isto zgodilo tudi z njihovim deležem operaterja mobilne telefonije Omnitel, v obeh primerih pa naj bi kupec bil prav Mannesmann.
Po izsledkih raziskave družbe Intermedia Advertising Solutions iz New Yorka se je število oglasov v svetovnem spletu v zadnjem letu povečalo za 90 %. Za oglaševanje je bilo porabljenih nekaj več kakor milijarda dolarjev. Med oglaševalci so še vedno v ospredju računalniška podjetja, vendar je njihov tržni delež padel iz 50,5 na 44,7 %. Po dejavnostih je največjo rast oglaševanja mogoče opaziti v medicini (387 %), prodajalcih (236 %) in turizmu (135 %). Oglaševanje je zelo koncentrirano, saj je 50 največjih spletnih strežnikov imelo skupno za okrog 965 milijonov dolarjev oglasov - kar 93 % vseh. Med podjetji so največ za oglase v internetu porabili Microsoft (35 milijonov dolarjev), IBM (29 milijonov dolarjev), Compaq (16 milijonov dolarjev), General Motors (13 milijonov dolarjev), sledijo pa Excite, Infoseek, AT&T, HP, Barnes&Noble in Datek Securities).
