Časi, ko je bilo v opisu delovnih nalog fotografa tudi razvijanje filma, so mimo. Digitalna fotografija je naredila svoje, film so nadomestile pomnilniške kartice, predane mojstre pa sleherniki s poceni opremo. Uspešna fotografska seansa kljub spremembam ostaja ločena na dva dela, po fotografiranju je ovekovečene trenutke še vedno treba dodatno obdelati. Temnico so nadomestili računalniki. Applovi računalniki.
Surova zelenjava ima več vitaminov kot kuhana, pa čeprav je kuhana lahko boljšega okusa. Zahteva pa priprava zelenjave kar nekaj znanja, sploh, če želimo ohraniti čim več vitaminov ter hkrati poskrbeti za odličen okus. Podobno velja za fotografijo. Zapisana surovo nam dopušča pripravo na veliko več načinov kot že enkrat prekuhana v format JPG. Kje kuhati in kje shranjevati, pa se bomo spraševali skupaj na naslednjih straneh.
Nikonova serija 1 je namenjena tako profesionalnim uporabnikom kot pomožni sistem kakor tudi amaterjem, tokrat preizkušeni S1 pa je namenjen predvsem slednjim. Gre za njihov najmanjši model z izmenljivimi objektivi, ki je posebej prilagojen enostavni rabi, a je z njim kljub temu mogoče početi pravzaprav vse, kar zmoreta naprednejša modela J3 in V2.
Aparati vrste DSLR, ki so se obdržali na trgu, so večinoma precej zreli izdelki in tudi njihovi kupci so večinoma precej določeni. Je pa boj za kupce precej bolj zanimiv v segmentu brezzrcalnikov. Kosa te pogače si po novem želi tudi Samsung, ki z aparatom NX20 ponuja zelo zanimivega tekmeca v tem segmentu.
Nikonov aparat Coolpix L820 je na prvi pogled zelo zmogljiva fotografska naprava. Ohišje je oblikovano kot pri kakšnem majhnem DSLRju, uporabljena je kakovostna, a svetleča plastika. Naš testni model je bil odet v lepo, temno modro barvo, ki je že vlekla na vijolično. Odebeljeno držalo na desni strani je oblečeno v gumo, zaradi česar aparat kljub gladki plastiki zelo lepo stoji v roki.
Digitalni fotoaparati nas spremljajo v takšni ali drugačni obliki na vsakem koraku. Fotografije nastajajo kot po tekočem traku in želimo si jih deliti na različne načine, niso pa vse fotografije brezhibne ali dovolj zabavne. Tudi veliki igralci v svetu programskih orodij za obdelavo fotografij in grafično oblikovanje želijo svoje izdelke približati čim širšemu krogu uporabnikov. Poglejmo, kako si je to zamislil eden izmed njih.
Kolega je želel pred kratkim punci kupiti nekoliko boljši fotoaparat in je, kot se pri teh stvareh rado dogaja, prišel k meni po nasvet. Malo sem preveril naše tabele in priporočil modela, ki sta si dokaj podobna, oba zmogljivejša žepna kompakta z razmeroma širokim kotom, nekaj več zuma in vsem drugim, kar sodi zraven. A kavelj je v tem, da je kolega želel aparat kupiti takoj – oziroma v roku enega dneva.
Strategijo oglaševanja izdelkov bi lahko razmejili na dva pristopa: ko ima izdelek nekaj spektakularnega in ko je brez nečesa, česar si res nihče ne želi. V obeh primerih se pričakuje, da bo kupec navdušen. A da ne bomo slepo vzklikali margarini brez holesterola in jogurtu s probiotičnimi kulturami, se splača najprej poučiti o osnovah. Tokrat smo vzeli pod drobnogled fotoaparate, ki se hvalijo, da nimajo zrcala – brezzrcalnike.
Ko je Sony napovedal kompakten aparat polnega formata, so se na eni strani pojavili skeptiki, ki so dvomili o dejanskem izidu te prestižne naprave, na drugi strani pa se je zastavilo veliko vprašanje, komu je tak aparat sploh namenjen in kdo bi lahko bil njegov kupec? A ta segment še zdaleč ni nepriljubljen, saj ima nemška Leica, s katero bi novi Sony še najlaže primerjali, še vedno obilo privržencev, ki jih bolj kot cena zanima kakovost in prestižnost izdelkov. In ko na Sonyjev RX-1 pogledamo z očmi Leicinih kupcev, je to pravzaprav ugoden izdelek. Pogledi na svet fotografije se močno razlikujejo, dejstvo pa je, da RX1 nima prave konkurence.
Vrhunski modeli prodajajo šibkejše in cenejše, je že pred časom ugotovila Nokia, ko je svet preplavila s svojimi poceni mobilnimi telefoni. Danes ji v tej usmeritvi sledi marsikdo, tudi GoPro, ki je od nedavna v delni lasti kitajskega Foxconna.
