Intel je predstavil dvanajsto generacijo procesorjev Core, s katero prinašajo na področje prenosnikov zmogljivost in funkcionalnosti, ki smo jih doslej bili vajeni predvsem pri namiznih računalnikih in delovnih postajah. Novi procesorji so namenjeni predvsem tako imenovanim premijskim prenosnikom, kjer cena ni ovira, uporabniki pa stremijo predvsem po čim večji zmogljivosti.
Naslednji veliki mejnik v superračunalništvu je 1 eksaflop, kar predstavlja 1 trilijon operacij s plavajočo vejico na sekundo. Prihajajoči superračunalnik Aurora, ki ga sestavljajo v ZDA, bo eden izmed poizkusov doseči to mejo. Intelov procesor Ponte Vecchio, ki bo igral ključno vlogo, so minuli teden predstavili na konferenci konferenci IEEE International Solid State Circuits.
Intel bo kupil izraelskega proizvajalca polprevodniških čipov Tower Semiconductor, za kar bo odštel 5,4 milijarde dolarjev. Gre sicer za manjšega proizvajalca, a Intel s tem jasno kaže, da ne želi igrati obrobne vloge na trgu, ki ga trenutno obvladujeta TSMC in Samsung. Delnice Tower Semiconductorja so po najavi poskočile skoraj za polovico.
Jeff Wilcox, šef Applovega oddelka Apple Silicon, ki je v zadnjih letih poskrbel za revolucijo na področju procesorjev (oz. sistemov SoC), se po osmih letih vrača spet tja, od koder je prišel – k Intelu, kjer bo vodil oddelek za razvoj sistemov na čipu, SoC.
Točno pol stoletja mineva od izida prvega komercialno dostopnega mikroprocesorja, ki ga je Intel izdal leta 15. novembra 1971. Čip 4004 je bil 4-bitni mikroprocesor s frekvenco 740 kHz, ki je zmogel izvesti 92.000 ukazov na sekundo. Naslovil je lahko 4 kB programskega pomnilnika in 640 bajtov RAM-a. Čip, ki je bil zgrajen v 10-mikronski tehnologiji in je imel 2300 tranzistorjev, je revolucionarno spremenil elektroniko. Ne le zaradi hitrosti, temveč tudi zaradi cene, saj je bil s 60 dolarji dostopen sleherniku.
Pisali smo že, da imajo novi Windows 11 težave s procesorji AMD, še posebej tistimi, ki imajo veliko procesorskih jeder. Najnovejši redni popravki iz t.i. »Patch Tuesday« stanja ne izboljšujejo, nasprotno.
Kot smo zapisali že v pregledu tržišča procesorjev v aktualnem Monitorju, je naslednji korak, ki si ga lahko obetamo pri procesorjih AMD Ryzen, t.i. 3D predpomnilnik V-Cache. Pri AMDju so zdaj potrdili, da si ga lahko obetamo v začetku leta 2022.
Intel že več let ponuja majhne računalnike pod oznako NUC (Next Unit of Computing), na sejmu Computex 2021 pa so sedaj napovedali novi igričarski računalnik v tej obliki.
Nvidia je v okvir spletne konference GTC, posvečene novih tehnologijam, najavila svoj vstop na področje procesorjev, ki so namenjeni strežnikom in podatkovnim centrom. Korak je bil nekako pričakovan in logično nadaljevanje lani začrtane strategije, ki so jo kronali z nakupom družbe Arm. Vstop v ta tržni segment pomeni veliko novost na trgu in resen izziv dosedanjim ponudnikom strežniških izdelkov, zlasti družbi Intel.
Intel je po dolgem zamujanju zaradi težav pri prenosu v serijsko proizvodnjo naposled vendarle predstavil novo, tretjo generacijo strežniških procesorjev iz družine Xeon Scalable Platform. Nova generacija, ki je narejena v 10-nm arhitekturi prinaša v vseh pogledih več in predstavlja odgovor na hitro dohitevanje konkurentov. Naj spomnimo, da je podjetje AMD pred nekaj tedni predstavilo svojo generacijo strežniških procesorjev, ki so narejeni z že 7-nm tehnologijo.
