Internetne kable so pretrgali Kitajci
Evropski preiskovalci so ugotovili, da je posadka kitajske tovorne ladje Yi Peng 3 namenoma vlekla sidro po morskem dnu in prekinila dva podmorska telekomunikacijska kabla v Baltskem morju.
Evropski preiskovalci so ugotovili, da je posadka kitajske tovorne ladje Yi Peng 3 namenoma vlekla sidro po morskem dnu in prekinila dva podmorska telekomunikacijska kabla v Baltskem morju.
Dva podvodna komunikacijska kabla v Baltskem morju sta bila izklopljena, pri čemer je vsaj en kabel fizično poškodovan.
V Rdečem morju so vendarle stekla popravila treh poškodovanih podmorskih optičnih kablov, ki so bili pretrgani februarja. Tedaj jih je pretrgala ladja, ki se je potopila zaradi napada Hutijev. Zaradi zapletenih geopolitičnih razmer in napadov Hutijev na ladje je popravilo čakalo. Ta teden so usposobili kabel AAE-1, ki povezuje Azijo in Evropo ter teče pod Rdečim morjem.
Ameriški telekomunikacijski gigant Cogent je izdal za 206 milijonov dolarjev zavarovanih komercialnih zapisov, ki jih bodo poplačali v petih letih. Takšen način financiranja podjetij ni nič nenavadnega, povedno pa je zavarovanje, ki ga je Cogent zastavil kot garancijo za poplačilo. Za izpolnitev obveznosti jamči z naslovi IPv4, ki jih ima v lasti.
Globalno segrevanje in taljenje ledu na Arktiki odpira nekatere nove priložnosti na področju internetne povezljivosti. Podmorski kabli, ki danes po internetu povezujejo Azijo in Evropo, večinoma tečejo skozi Rdeče morje, kjer so lahka tarča za sabotaže. V prihodnosti se obeta kabel skozi Severozahodni prehod mimo Grenlandije skozi kanadske teritorialne vode in mimo Aljaske do Japonske.
Na otočju Matsu, ki upravlja Tajvan, je že več kot mesec dni ni povezave z internetom, ker je podmorski kabel pretrgan. Prebivalci se morajo trenutno zanašati na rezervno povezljivost, ki jo predstavlja mikrovalovni sistem, ali pa uporabljati kitajske kartice SIM za internetno povezljivost prek mobilnih omrežij. Na prvi pogled banalna težava ima pomembne posledice.
V okupiranih delih Ukrajine so ruske sile že začele preusmerjati internetni promet skozi Rusijo, kar spominja na dogodke po zasedbi Krima pred osmimi leti. Tedaj je Rusija v treh letih zgradila podmorske kable pod Kerško ožino in prek novega podjetja Miranda Media internetni promet s Krima speljala v Rusijo. V Hersonu in mestih v Donbasu se zgodba ponavlja.
Rusija je tudi v spletu vse bolj izolirana, v zadnjih dneh pa je med državljani močno poskočilo zanimanje za omrežja VPN.
Skoraj dva tedna po izbruhu ognjenika na Tongi je otoška država še vedno odrezana od interneta. Državo z mednarodnim delom interneta povezuje zgolj en podmorski kabel, ki teče do Fidžija. Po izbruhu se je kabel pretrgal na dveh mestih, popravilo pa se ni še niti začelo. Nujne povezave zagotavljajo sateliti, zato je internet na Tongi ta hip omejena in dragocena dobrina.
Čeprav je internet načeloma nadnacionalen in neodvisen od različnih držav, je večina infrastrukture na tak ali drugačen način v lasti neevropskih podjetij, kar skrbi EU. Mednjo sodi tudi sistem DNS, kjer so razreševalniki večinoma pod ameriškim nadzorom. To postavlja EU v podrejen položaj, zato so čedalje glasnejše zamisli o lastnem DNS.