Zbirke in stripi
Za Kindle sicer ne najdemo toliko prostih programov kakor za iPad, nekaj zanimivosti pa se vendarle najde. Ogledali si bomo dva zanimiva pripomočka.
Za Kindle sicer ne najdemo toliko prostih programov kakor za iPad, nekaj zanimivosti pa se vendarle najde. Ogledali si bomo dva zanimiva pripomočka.
Med številnimi novostmi, ki jih v naše vsakdanje življenje vnašajo mobilne naprave, je tudi nova uporabniška izkušnja, povezana z nameščanjem in nadgrajevanjem programske opreme. Spletne prodajalne programske opreme (AppStori) po eni strani poenostavljajo življenje uporabnikov, po drugi pa potencialno omejujejo svobodo in zaslužek neodvisnih izdelovalcev programske opreme. Celoten koncept pa se bo, kot kaže, zelo hitro preselil z mobilnih naprav tudi na navadne osebne računalnike.
Apple iPad je že s tovarniško vgrajenimi programi zelo zanimiva naprava, pravi čar pa dobi šele tedaj, ko nanj naložimo dodatne programe iz spletne trgovine AppStore. Toda najti prave med več kot 26.000 programi in še dodatnimi 200.000+ za iPhone, ki prav tako delujejo na iPadu, je vse prej kot preprosto. Zato smo pripravili izbor tistih, za katere menimo, da so danes najboljši.
Lastniki tabličnega računalnika Apple iPad se kmalu po začetnem navdušenju nad zunanjostjo in odzivnostjo naprave soočijo s prvo resno težavo. Ob pomanjkanju vmesnikov, izdelovalec z logotipom ugriznjenega jabolka jim ni namenil niti vrat USB, je prenos vsebin na modno tablico vse prej kot enostavno opravilo. Toda mi poznamo nekaj praktičnih rešitev omenjene težave.
Iz dneva v dan beremo o Applovem iPadu in o njegovem presenetljivem vplivu na najrazličnejša področja, za petami pa mu je silno veliko zaenkrat le napovedanih tablic, na katerih teče uporabniški sistem Android. Tako iPad kot prihajajoče Android tablice pa so kot nalašč za tiskane medije, ki v njih vidijo rešitelje pred odprtim svetom interneta, ki jim odžira bralce, hkrati pa vrača vse premajhen dohodek. Tem medijem se pridružujeta tudi slovenska časopisa Delo in Dnevnik.
Založniki časopisov, revij in drugih tovrstnih publikacij so v krizi, po vsem svetu. Bralne navade se spreminjajo, na voljo je internet, kjer je vse zastonj. Predstavitev Applovega iPada je za to vejo industrije prava "luč na koncu predora", saj, vsaj v tujini, uporabniki novo tablico množično uporabljajo tudi za branje. Kaj pa pri nas? Preizkusili smo Delo na iPadu in Dnevnik na Samsung Tabu, ki ga poganja Android.
Ena od največjih, če ne celo največja prednost elektronskih knjig je to, da ne zasedajo fizičnega prostora. Kot take so kakor nalašč za branje povsod, kamor se nam navadnih knjig ne da prenašati. A na čem jih brati? Kaj pa kar na telefonu?
Na vprašanje, kam po knjige, je v analognem svetu odgovor preprost - v knjigarne in knjižnice. Digitalni svet temu seveda sledi. Najbolj znana oziroma razširjena digitalna knjigarna je ameriški gigant Amazon.
V novembrski številki Monitorja smo objavili članek z opisom po mnenju uredništva najbolj zanimivih programov za Applovo tablico iPad.
Malo manj kot pol leta po predstavitvi Apple iPada navdušenje nad napravo ne pojenja. Prej nasprotno, prodajo vse, kar jim uspe narediti, in ljudje marsikje po svetu še naprej čakajo v vrsti, da pridejo do svojega primerka. Toda, ali ne gre za še eno modno muho, posledico črednega nagona, ki je v nas vseh? Ne, skoraj vsakdo, ki se je imel priložnost poglobiti v iPad, se bo strinjal, da gre za presneto dobro napravo, lahko bi rekli že revolucijo.